Nohti in poroka
Jeseni leta 2008 smo se počasi premikali iz Tunizije proti domu.
Za aklimatizacijo smo se na poti na Sicilijo ustavili še na Pantelleriji, majhnem otočku sredi preliva med Tunizijo in Sicilijo, kjer smo si nabrali nekaj kozarcev kaper, ki so menda tukaj izvrstne. Ko smo jih vložili, so se meni sicer zdele čisto običajne, ampak imeli smo jih pa za tri velike kozarce Etinih kumaric. Recept za vlaganje kaper: Recept za slanico: vzamemo 1,5 dcl vode in 1,5 dcl kisa (vinskega ali za vlaganje) ter žlico soli. Nič ne kuhamo.
Kapre najprej tri dni namakamo v vodi, ki jo vsak dan zamenjamo. Tako jih razgrenimo. Potem jih damo v kozarček in zalijemo s slanico. Po enem tednu so že dobre.
V soli: Najprej jih razgrenimo z namakanjem, potem osušimo in damo v kozarček – vsako plast kaper posujemo s soljo. Plast kaper, posujemo s soljo. Itd. Tukaj traja malo dlje, da so dobre za uživanje, kak teden do dva.
Skupaj s Carolino in Bonny, dvema Avstralkama, ki sta bili tisto poletje na barki na tečaju jadranja, smo se privezali na velikem pomolu mesta Pozzalo na južni obali Sicilije. Po dobrem mesecu dni Tunizije je prihod na Sicilijo vzbudil podobne občutke kot obisk Celovca leta 1980. Kot bi prišel v drug svet – mrzlo pivo na vsakem koraku, pizze in kavarnice na vsakem vogalu, nobenih vojakov na križiščih in ceste so bile čiste. No, vsaj v primerjavi s tunizijskimi…
Več si lahko preberete v št. 234 revije Val navtika