Nizozemska

Vse skupaj se je pravzaprav začelo maja 2009 na 14. Internautici, ko sem zakorakal na DeDrait advantage 38. Sprejel me prijazni gospod Fras. Beseda je dala besedo in kmalu sva se pogovarjala o najemu barke na Nizozemskem. Kmalu sem dobil vabilo gospoda Frasa na poskusno vožnjo z advantage 38 v Izoli, kjer sem se lahko preizkusil v krmarjenju. Ugotovil sem, da precej preprosto, saj je barka opremljena z dvema bočnima potisnikoma. Padla je odločitev, da gremo naslednje leto s prijatelji na Nizozemsko. Junijsko vreme v Ljubljani je bilo bolj malo podobno poletju. Nekaj dni pred odhodom pa se je razjasnilo in malo ogrelo. Na pot, v nasprotno smer, kot potekajo glavni turistični tokovi, smo odšli v četrtek, na predvečer praznika državnost, 25. junija. Odpotovali smo z enim avtom, zapolnili smo vso razpoložljivo prostornino prtljažnika Xantie in Thule zaboja na strehi. Dagmar, Vida in Andraž so se stisnili na zadnjih sedežih, z Borisom pa sva se menjala pri vožnji. Nočna vožnja skozi Nemčijo je bila prav prijetna, saj je bilo bistveno manj prometa, kot čez dan. Vozili smo relativno počasi in za vso pot, slabih 1.300 km, porabili 15 ur. Takšen način vožnje je bil blagodejen za denarnico, saj je bila povprečna poraba okoli 6 litrov dizelskega goriva na 100 km. V petek smo proti poldnevu prispeli v našo izhodiščno luko Drachten in se takoj namestili, čeprav je bilo še zgodaj. Ob 13. uri je prišel šef, lastnik marine in De Drait ladjedelnice. Z ženo, s katero sta bila oba učitelja, sta pred osemnajstimi leti začela izdelovati čolne in graditi marino. Vse je raslo počasi, vendar zdravo. Danes je to, kakor je na Nizozemskem običaj v tej stroki, uspešno družinsko podjetje. Izdelujejo večje jeklene in manjše stekloplastične barke. Ob klepetu sva opravila edino formalnost, to je vplačilo kavcije, ki uradno znaša 750 €. Sprejemajo le gotovino ali bančne kartice, a glede nato, da ima moja NLB dnevno omejitev, je bilo tudi 400 € dovolj za kavcijo. Nobene turistične takse in preverjanja dokumentov. Popis posadke? Ha, ha! Ni potreben. Pri predaji me je prijazni lastnik opozoril, da pravzaprav ob povratku preverijo le dvoje: bokobrane in vrvi. Kozarci in jedilni pribor jih prav nič ne zanimajo. Mornar nam je predstavil barko in že smo pogumno zdrsnili s priveza v kanal. Razgledi so bili neverjetni; na travniku ob kanalu so se pasle krave (frizijke – značilne črno bele barve), nedaleč stran od nas pa so, kakor po polju, drsela jadra in nadgradnje motornih bark.

Po kakšni uri in pol plovbe smo se utrujeni od celonočne vožnje privezali na pomol v kanalu in pripravili večerjo. Dan traja vse do 23. ure, zato smo ob kozarčku domačega vina posedli v krmarnici in uživali v večerni svetlobi.