Najvetrovnejša tekma

V sredini junija sem prvič odpotoval na tekmo evropskega pokala brez srfarske opreme. To je bil zame čuden in nov občutek. Potem, ko sem sprejel odločitev, da se posvetim le slalomu in se ne udeležujem več tekem prostega sloga, so mi organizatorji evropskega pokala ponudili, če bi postal sodnik. Ponudbo sem sprejel, a pod pogojem, da sodim le tekme, ki se ne pokrivajo s slalomskimi tekmami svetovnega pokala. Tako sem po šestih letih aktivnega tekmovanja v evropskem pokalu prvič okusil, kako je deliti pravico. Tekmovalne izkušnje so mi v Turčiji veliko pomagale in izkušnja je bila odlična. Na tekmi sta tekmovala dva Slovenca: Andraž Žan je zasedel 8., Žan Šude pa 12. mesto.

Po vrnitvi domov sem se že naslednji dan odpravil na Pelješac, kjer sem želel trenirati in se udeležiti slalomske tekme za hrvaški pokal. Žal pa ni bilo veliko vetra in odpeljali smo le dva kvalifikacijska heata«, enega je zmagal Srb Judin Lonja, drugega pa jaz. Veter je zatem pošel in preživel sem tri počitniške dni s svojo boljšo polovico.

Odmora pa je bilo kmalu konec, saj sem odpotoval na Kanarske otoke, na Gran Canario, na najvetrovnejšo tekmo v sezoni. Plaža Pozo je posuta z velikimi okroglimi kamni in oblegana z vsakodnevnim, lahko bi rekel “nuklearnim” vetrom, saj ta poleti le redko pade pod 35 vozlov (65 km/h). Zaradi tako specifičnih razmer sem se odločil, kot večina tekmovalcev, da na destinacijo prispem nekaj dni pred tekmo, da se privadim na specifične razmere. Najprej sem iz kamnov zgradil manjši zidek, za katerim sem ves čas tekmovanja sestavljal jadra. Nato pa sem iz torbe potegnil najmanjšo slalomsko opremo, 90-litrsko RRD desko X-fire in 5,4 m2 veliko jadro Challenger Aero +. Že prvi občutek na morju je bil dober, a navaditi sem se moral na zelo močan veter.Na Pozu se tekmuje v dveh disciplinah in glavni sodnik se glede na razmere odloči, katera disciplina se kdaj tekmuje, zato pa tekmovanje traja osem dni. Ker je bilo prva dva dneva veliko valov, se je sodnik odločil za jahanje valov in slalomisti smo imeli počitek. Od samega začetka se je tekmovanje začelo senzacionalno s skoki do petnajst metrov in končalo z zmago lokalnega 15-letnega fenomena Philipa Kosterja v wave enojni eliminaciji. Nato pa smo prišli na vrsto mi. Z najmanjšo opremo sem se ponovno pognal v morje in si želel dobrega začetka, ki pa je bil vse prej kot dober. Dvakrat sem v borbi za peto mesto, ki je še vodilo med prvih dvajset, padel in dober začetek je šel po zlu.