Najlepša slovenska knjiga: Plava – knjiga o plavi ribi
Kuharske knjige so zagotovo ene izmed najpogostejših knjig, ki polnijo knjižne police povprečnega ljubitelja književnosti. Njihovo kopičenje je običajno rezultat impulzivnega nakupa – tam, sredi veleblagovnice, že z naslovnice prav nič sramežljivo stegujejo svoje lovke in kar kličejo k nakupu. Nemogoče je, da ne bi pristale v nakupovalni košarici – velike oči in prazni želodci pač naredijo svoje. Okusi jedi s slik se stapljajo v ustih, opaja nas njihova aroma, že ob listanju tovrstne literature pa je na mah potešena vedno prisotna želja po nečem okusnem. Doma se seveda mnogokrat na njih ne nabira moka, temveč prah …
Plava – knjiga o plavi ribi nas ne bo pritegnila iz tega razloga. Z nje ne kipijo na pogled vedno uspele jedi. Ne, Plava – knjiga o plavi ribi je drugačna. Prav iz tega razloga je na letošnjem knjižnem sejmu dobila nagrado za najlepšo slovensko knjigo.
Pravzaprav človek ob prvem pogledu niti ne bi ugotovil, da gre za kuharico. Tudi nadaljnji pogled v njeno vsebino človeka zmede in mu postavlja retorično vprašanje: je to kuharica, enciklopedija ali morda nekaj tretjega? Vsi tisti, ki ste se prek Vala ali kako drugače že seznanili s FAO 37.2.1, knjižnim prvencem z morsko tematiko avtorja Klemna Koširja, veste, o čem govorim. V njej je avtor dokazal, da ne zna dobro vihteti le kuhalnice, temveč tudi pero, pa tudi, da občutka za estetiko nima le pri hrani. Že tedaj je nakazal, katero ribo najraje vidi na svojem krožniku. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se ji bo podrobneje posvetil …
Sardela je avtorjeva »muza«, zato ji je v uvodu knjige pripadla čast, da spiše nagovor, v katerem apelira na svojega preudarnega in odgovornega potrošnika, naj pri nakupu postavi določene zahteve, vezane na njen ulov, saj ji bo le tako uspelo preživeti in bo lahko nahranila tudi naše zanamce. Kot nas poduči knjiga, je prav sardela gospodarsko najpomembnejša riba na Jadranu in v širšem Sredozemlju, na Hrvaškem pa predstavlja skupaj s sardoni celo več kot 80 % celotnega količinskega ulova rib. Kot hudomušno piše avtor, bi si jih z besedami: »Mati, friganih sardel mi dajte!« zaželel še Cankar, če bi živel v Izoli. V knjigi lahko izvemo še veliko novega o tej danes vse bolj cenjeni ribi, bogati z visokim deležem beljakovin, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin, Klemen Košir pa je, kot pove že sam naslov knjige, knjigo posvetil še 11 plavim oziroma pelagičnim ribam, ki polnijo svetovna morja.
Prek knjige tako spoznamo poglavitne značilnosti posamezne plave, ribolovna območja, kjer se določena riba nahaja, načine njihovega ulova, problematiko prekomernega ulova, najpogostejše tehnike obdelave plave ribe idr. Pomembnejše besede so, da lažje najdejo svoj prostor v spominu, tudi označene. Knjiga nato preide k delu, v katerem je avtor o posameznih jedeh, s katerimi postreže v nadaljevanju, zbral zgodbe, ki jih je napisala preteklost. Kot smo navajeni že iz FAO 37.2.1, tudi za odlične, a preproste recepte, ki sicer sestavljajo pretežen del knjige, poleg rib ne boste potrebovali drugih sestavin kot tiste, ki jih že imate doma. Seveda ne bo šlo brez ustrezne vinske spremljave, ki vam jo k posamezni jedi priporoča Klemen Košir.
Knjiga pa kljub vsebinski bogatosti ne bi bila to, kar je, če svojega pomembnega dela ne bi prispevali tudi oblikovalka Anja Delbello in ilustratorka Sara Koncilja.
O Plavi – knjigi o plavi ribi je bilo pravkar napisanega precej dobrega, eno napako pa je le mogoče najti – človeku se zdi skoraj preveč dragocena, da bi z njo operiral po kuhinjskem pultu in po njej brskal z mastnimi rokami. No, pa tudi to morda ni napaka. Morda moramo spremeniti svoj odnos do tovrstne literature – z njo primerno ravnati v kuhinji in jo jemati tudi kot večerno branje, po katerem boste bogatejši za marsikatero informacijo zajadrali v prijetne sanje.
Naročila so možna preko E-maila: klemen@dealca.si, tel: 041 276 868.
