MY 37 – Dobre stvari so v majhnih steklenicah

Motorni katamarani so dodobra prevetrili ponudbo na navtičnem trgu. Če smo jih pred leti gledali kot nekakšen poskus ladjedelnic, ki imajo ponudbo klasičnih katamaranov, torej tistih z jadri, je že nekaj let zagotovo drugače. Sodoben motorni katamaran ni več izpeljanka tistega na jadra, trupi so prilagojeni hitrosti nad 20 vozlov, razpored prostorov in kabin v notranjosti je bogato odmerjen, pohištvo je kakovostno in natančno zaključeno. MY 37 spada v prvo generacijo motornih katamaranov pri francoski ladjedelnici Fountaine Pajot, ki se je že v razvojni fazi odločila, da se bo s posebno ekipo strokovnjakov posvetila le gradnji motornih katamaranov. Odločitev se jim že obrestuje v obliki polne zasedenosti proizvodnih kapacitet in povpraševanju po novih modelih. Na letošnji navtični razstavi boot je bil tako predstavljen nov projekt MY 40, ki bo luč sveta ugledal prihodnje leto.

V ladjedelnici Fountaine Pajot je gradnja motornih katamaranov in tistih klasičnih razdeljena. Pri motornih katamaranih imajo posebno ekipo sestavljeno iz hišnih inženirjev in arhitektov, ki se posebej posvečajo razvoju in gradnji motornih katamaranov. Pred dvema letoma je k projektu motorni katamarani pristopil tudi priznani navtični arhitekt Pierangelo Andreani ter dodal paket svojih oblikovalskih rešitev. Logično nadaljevanje je bilo po izjemno uspešni predstavitvi MY 44 in prodanih vseh proizvodnih kapacitetah ponuditi še MY 40. Pri Fountaine Pajot so začeli motorne katamarane graditi že pred 20 leti, a so v sled sprememb na navtičnem trgu blagovno znamko Motor Yacht (MY) repozicionirali. Prva v nizu novo zasnovanih mini jaht je bila tako MY 37, katamaran, katerega smo testirali pred Kaštelo na Hrvaškem. Iz Splita prihaja tudi zastopnik za Slovenijo, podjetje Ultra d.o.o., ki ima v Marini Baotič poseben razstavno-prodajni prostor in ločen oddelek za prodajo katamaranov Fountaine Pajot.

MY 37

Zakaj imajo morjeplovci radi katamarane? Zdelo se mi je pomembno razčistiti, da je glavna prednost katamaranov pred plovili z enim trupom veliko več prostora in seveda njegov razpored. Pri primerjavi notranjega prostora in zunanjih površin bomo tako zlahka naleteli na merjenje s 50-čeveljsko jadrnico. Spomnimo, da ima naš testni motorni katamaran »le« 37 čevljev dolžine, a je na njem izrabljen vsak centimeter. Že v trenutku, ko stopimo na to mini jahto, se zdi, da smo na večjem plovilu. Poleg kokpita in salona razveseljuje še poveljniški mostiček, nekaj za dušo in telo pa je še na premcu, kjer se bomo lahko na blazinah nastavljali soncu. Pravo udobje je bilo začutiti tudi med samo plovbo, ko smo drseli z več kot 20 vozli po sicer dobro zaščitenem in mirnem zalivu. Plovba je s katamaranom drugačna in stabilnost dveh trupov je za marsikoga odločilna prednost pri nakupu. A do tega poglavja še pridemo.

Plovba s polnim plinom

Testna plovba se je že začela adrenalinsko. Prostor, kjer je bil privezan testni MY 37, je bil res tesen za manevriranje 5,1 metra širokega dvotrupca. Za povrh je bil prisoten še spomladanski maestral, ki je prihajal, ko smo bili na privezu, točno v premec. To ni predstavljalo težave, dokler se nismo usmerili k izhodu iz »jastožere« in se je ta veter spremenil v bočni veter. Na levi in desni strani je bilo le po en meter prostora do navpično speljanih muringov, napake si krmar ni smel privoščiti. Težava je bila v tem, da imajo marine pomole zaradi pomanjkanja prostora zelo skupaj in manevrskega prostora za širino katamarana, ko je enkrat izven priveza, nekoliko zmanjka. Z dvema motorjema bi bilo sicer manevriranje ob dovolj širokem priveznem mestu otročje opravilo, v našem primeru pa je bilo to delo le za izkušenega morjeplovca. Hrvoje iz Ultre je to opravil s kirurško natančnostjo in že smo bili izven nevarnosti številnih muringov in sikajočih sider s premcev prevelikih jadrnic glede na projektirana privezna mesta. S segretima motorjema smo po Trogirskem kanalu prišli v zaliv, kjer smo opravili nekaj zavojev in izmerili najvišjo hitrost 21,6 vozlov. Vrtljaje smo nato znižali s polne moči in 4.000 vrtljajev na minuto na 3.650 vrtljajev na minuto, ko je hitrost padla na 18,6 vozla in se je potrošnja goriva za oba motorja ustavila na nekaj prek 60 litrov goriva na uro. Mirna plovba z majhno porabo je bila še pri 10,3 vozla, ko je bila poraba goriva 28 litrov na uro. Če bi hoteli res varčevati z gorivom, bi morali pluti 6,3 vozle, takrat je bila poraba za oba motorja le 6,2 litra. Presenetljivo pa je bilo pospeševanje, od mirovanja do 20 vozlov smo porabili le 13 sekund, medtem ko je bilo do trupne hitrosti potrebnih le 5 sekund…

Več si lahko preberete v št. 229 revije Val navtika