Moorea

Pravijo, da je Moorea mlajša sestrica Tahitija. Ta prispodoba ji pravzaprav zelo pristaja. Tahiti »ima v rokah« odgovornost za industrijo, urade, birokracijo in politiko, Moorea pa ostaja spontana, lahkotna, sproščena. Med tema otokoma je samo 20 milj razdalje, ki jo hiter trajekt prevozi v pol ure. Čez teden se z njim delavci peljejo v službo na Tahiti, za konec tedna pa se meščani preselijo na Mooreo in uživajo v zasluženem »odklopu«.
Moorea spada med Družbene otoke Francoske Polinezije. Ti otoki, ki jih bomo skupaj obiskali v naslednjih mesecih, so geološko vmesna stopnja med mladimi Markiznimi otoki in starejšimi atoli Tuamotus. Okrog teh otokov je namreč že zrasel širok pas koral, toda zeleni vulkanski hribi še niso popolnoma potonili pod vodo. Njihovi vrhovi še krasijo sredino atola.
Tukaj lahko hkrati najdemo osvežujočo senco džungle in raznobarvni podvodni svet. Jadralci še posebej cenimo majhne razdalje med otoki in varnost sidrišč. V primerjavi z Markiznimi otoki so tukajšnja sidrišča veliko mirnejša, saj jih koralni greben ščiti pred mrtvim morjem. Enako lahko rečemo za atole Tuamotus, toda ti so glede navigacije zelo zahtevni, predvsem pri jadranju skozi ozke prehode. Tam je namreč treba počakati na plimo ali oseko, ko se tok umiri, na Družbenih otokih pa lahko skozi večino prehodov prijadramo ali odjadramo kadarkoli.
Zaradi vseh naštetih prednosti je ta otoška skupina najpriljubljenejša za jadralne počitnice. Baze čarterjev so sicer na Zavetrnih otokih, o katerih bom pisala v naslednjih reportažah, toda tudi Moorea in Tahiti imata veliko število zasidranih jadrnic. Večinoma so to Francozi, ki so prijadrali v Polinezijo in sklenili, da tu tudi ostanejo.

Severna obala
Najvarnejša sidrišča na Moorei so na severni obali, na kateri najdemo dva globoka zaliva, Cooks in Opunohu. …

Več si lahko preberete v 212 št. revije Val navtika.