Monaco Yacht Show

Monaco Yacht Show

Val 233
AVTOR Julijan Višnjevec

Največja razstava za superjahte in njihovo opremo ter projektiranje se vsako leto zgodi v Monaku. Štiridnevni dogodek, ki se je letos odvijal od 26. do 29. septembra, enkrat na leto združi celotno industrijo navtičnih presežkov. Ne le v metrih, superjahta se namreč začne pri 35 metrov dolžine, temveč tudi v opremi, umetninah, kulinariki, zabavi in vsem, kar sodi k svetovnim elitam, ki si lahko privoščijo nakup ali najem. Dogodek je rezerviran za profesionalce, kot sami rečejo, in je narejen na podlagi poslovnih srečanj, torej B2B. Vstopnina za »firbce« je 350 evrov na dan, zato je teh relativno malo. Tudi potencialnih kupcev je relativno malo, še največ je tistih, ki so kakorkoli povezani z gradnjo, opremljanjem ali upravljanjem superjaht.

Superjahte in izdelki na tej navtični razstavi so omejeni na peščico zemljanov. Moj prijatelj in stanovski kolega bi rekel, da je tukaj vse, kar običajni človek ne potrebuje. In prav ima, vsaj deloma, čeprav industrija superjaht po drugi strani poganja razvoj in večkrat jo primerjam z dirkalnimi avtomobili, katerih ne kupujemo, njihove tehnične rešitve pa počasi in zgolj včasih prihajajo v serijske avtomobile. Po drugi strani bi lahko primerjali jahto z luksuzno nepremičnino, saj je za gradnjo potrebno izbrati arhitekte, nato ladjedelnico, za povrh pa še imeti visok bančni račun. Sicer pa je gradnja in sodelovanje pri načrtovanju ter projektiranju super, mega in gigajaht zabava, vsaj za tiste, ki to radi in lahko počnejo. V prvi fazi po odločitvi o gradnji jahte se z odvetniki podpišejo namere in dolge ter zapletene pogodbe z ladjedelnico in dizajnerji, potem pa se zabava za lastnike začne. Letos sem dobil čuden občutek, da se naročniki zabavajo zgolj in le ob gradnji sami, ko pa igračo dobijo, se je očitno naveličajo. Na razstavi v Monaku sem namreč izvedel, da so skoraj vse lani zgrajene jahte že naprodaj.

Monako je edini naslov za jahte in njihove bogate lastnike

Na kratko: vse poti, povezane z jahtami, vodijo v Monako in to že od nekdaj. Oče danes osrednje osebnosti, princ Albert II. Monaški, je kmalu ugotovil, da bo navtični turizem skupaj z igralništvom in ugodnimi davki prinesel v monaško blagajno dovolj cekinov, da bodo vsi dobro in lepo živeli. Princ Albert II. ima danes nekoliko drugačne poglede in s fundacijo, ustanovljeno leta 2010, goreče podpira zaščito okolja in predvsem morja. Vse dejavnosti, povezane z eksploatacijo in življenjem na in ob njem, naj bi bile bolj prijazne do okolja, vključno z gradnjo megajaht. Pri tem posebej rad podpira ekološke projekt in letos mu je ob predstavitvi slovenskega greenline Neo srce še posebej zaigralo. Ob svojem nabito polnem dnevnem urniku si je med otvoritvijo 5G omrežja monaškega operaterja in ogledom prestižne jahte Dar zaželel vožnjo z električno gnanim desetmetrskim NEO-m, zgrajenim v slovenskem podjetju SVP Yachts. S predstavniki ladjedelnice se je njegov protokol dogovoril o natančni poti in urniku, princ je v monarhiji seveda najbolj varovana oseba, za prevoz od jahte do najlepšega jahtnega kluba Monaco Yacht Club, kjer je sam tudi predsednik kluba.

Princ Albert II. tudi sicer podpira organizacijo navtične razstave Monaco Yacht Show, tako da omogoči v osrčju mesta in starem delu Port Hercul izvedbo razstave. Poleg enkratnega dogodka si želijo v Monaku ostati prva destinacija za superjahte. Za vse obiskovalce veljajo stroga pravila in kadarkoli stopiš na prizorišče, sledi pregled torbe ali nahrbtnika ter pregled z detektorjem kovin. Za nas s torbami je postopek nekoliko nadležen, a se počutiš precej bolj varnega. Kako tudi ne, saj je vendarle razstava takih plovil nekaj edinstvenega tudi iz finančni perspektive, da ne omenim, da je ladja največje prevozno sredstvo, ki ga je človek sposoben zgraditi, tukaj pa je posebnost še ta, da so te jahte namenjene le ducatu oseb, čeprav merijo 90 ali več metrov.

CCN in Freedom

Najbolj pomemben dejavnik vseh premožnih lastnikov prelestnih super ali megajaht je varnost, takoj zatem zasebnost. Jasno je, da nekdo, ki je plačal več kot sto milijonov za jahto, noče biti ne v središču pozornosti in še manj ogrožen. Zato so praviloma obiski superjaht dogovorjeni v naprej in vodeni po točno določenem delu jahte. Tako ali tako so jahte ločene v delu za goste in tistem za posadko. Na večjih je stalno vkrcanih tudi po 20 in več oseb, zato delo poteka neprekinjeno čez celo leto, če so na jahti gostje ali ne.

Prav posebno mi je padla v oko zgodba znanega modnega oblikovalca, ki je dovolil ogled svoje jahte, zgrajene pri znani italijanski ladjedelnici CCN. Roberto Cavalli je naročil 28-metrsko jahto s posebnimi merili, kjer naj bo le ena kabina, posadka pa lahko šteje največ tri osebe. Pomeni, da bo poleg Roberta na jahti še ene oseba in posadka. Seveda to ni njegova prva jahta, a življenje se spreminja vsem, tudi znanim. Drugi pogoj je bila visoka hitrost, ki mora s tremi zmogljivimi motorji 80-tonsko zver pognati do 40 vozlov. Pozicija osrednje kabine je na isti višini kot poveljniški most. Iz lastniške kabine se lahko pride na sončno palubo, kjer so samo ležišča. Ni hladilnika, ni mize, ni žara. Iz kabine vodi tudi edina pot v osrednji prostor, to je salon na glavni palubi. Paluba je spuščena do te mere, da kokpit, ki se povezuje v isti liniji s salonom, služi kot kopalna ploščad. V podpalubju je velika kuhinja, kajti lastnik rad kuha, kuhati pa mora znati tudi kapitan plovila. Zdaj pa naj mi kdo reče, da ni to svoboda?

2018 – leto manjših superjaht

Letošnja izdaja navtične razstave MYS je že 28, zapovrstjo, minila pa je v znamenju manjših plovil, kot so bila običajno na ogled. Splošno zaznavanje je, da se naročniki v zadnjem obdobju odločajo za manjše superjahte, torej med 60 in 80 metri dolžine. Veliko ladjedelnic po potrjenem projektu in vplačilu astronomskih zneskov začne gradnjo jaht, a jih še več ladjedelnic gradi špekulativno (terminologija v ladjedelništvu, ko še ni naročnika) in se gradnja vseeno začne, kajti trendi kažejo, da bo klient prišel v teku gradnje, kar bo precej pospešilo zaključevanje in predajo. Za lastnike je seveda zelo pomembno, kdaj bodo dobili svojo jahto. Seveda to počnejo le izredno finančno močne ladjedelnice, ki si lahko privoščijo tudi večletno financiranje….

Več si lahko preberete v št. 233 revije Val navtika