Mojca Studen

Mojca Studen

Val 133

Športnica, umetnica, podjetnica in še marsikaj

AVTOR Borut Furlan
FOTO Borut Furlan

Asociacija z delfinom je bila prva in pravzaprav tudi edina, ki sem jo doživel pri podvodnem fotografiranju Mojce Studen, vrhunske potapljačice na dah. Mojca je večkratna državna prvakinja v prostem potapljanju in nosilka vseh državnih rekordov v Sloveniji v vseh možnih disciplinah. Osvojila je 7., 11. in 13. mesto na svetovnih prvenstvih v različnih disciplinah. V vodi lahko zadržuje sapo preko pet minut, v daljavo preplava preko sto metrov in potopi se 46 metrov globoko.

Prosto potapljanje je Mojčina strast in življenjski slog. Po izobrazbi je fizičarka in kiparka, po poklicu podjetnica. Predvsem pa je izredno nenavadna in zanimiva oseba ter prijeten sogovornik. Najin pogovor je potekal v njenem domu v Preddvoru na Gorenjskem, bogato okrašenem z njenimi skulpturami.

Mojca, povej mi najprej, kako so potekala tvoja študijska leta? Ah, to raje spustiva. Saj veš, kako je to običajno: žur, dudlanje, kolokviji, izpiti, žuri, dudlanje, kolokviji, izpiti …

Kako to, da si se odločila za dva tako različna študija? Meni se kiparstvo in fizika ne zdita tako zelo različna. Pri obeh je pomembna dobra prostorska predstava …

Kateri poklic si izbrala potem? Kaj si počela po študiju? Nekaj let sem poskušala kombinirati poučevanje fizike na srednji šoli in kiparjenje. Mislila sem, da je učiteljski poklic lahek in mi bo ostalo dosti časa za kiparjenje. Zelo sem se zmotila. Poučevanje mi je pobralo vso energijo in čas. Iskala sem polovično zaposlitev, vendar je pri nas to težko. Potem sem se odločila za službo v gospodarstvu in nadaljevanje študija v smeri infrardeče spektroskopije. Nekaj let je bilo zelo zanimivo, veliko novega, učenje, ustvarjanje, raziskovanje, potem je pa vse skupaj nekako zvodenelo … Zato sem se odločila za samostojno pot. Včasih je težka in negotova, vendar mi ni žal, ker se ob tem ogromno učim, začenjam razumevati, kaj je to prava odgovornost do sebe in drugih, in počutim se nekako bolj živo.

In s čim se preživljaš danes? Kot že rečeno, imam sedaj svoje podjetje. Po svetu iščem zares kakovostne izdelke, predvsem s področja biofizike, ki naj bi jih ljudje uporabljali kot preventivo in ne takrat, ko je že prepozno … Iščem najnovejše in najobetavnejše tehnologije, ki človeku lahko koristijo, hkrati pa nimajo negativnih stranskih učinkov. Skozi različne študije mi je sedaj tudi uspelo izdati tri CD-je s tehnologijo, ki pomaga ohranjati možgane zdrave in funkcionalne. Živim seveda od prodaje teh izdelkov, kar ni vedno lahko. Opažam, da ljudje dostikrat še vedno iščejo magično tabletko, ki bo v hipu rešila njihove probleme in težko razumejo, da morajo za svoje zdravje skrbeti sami.

S katerimi disciplinami se ukvarjaš pri prostem potapljanju? Treniram in nastopam v vseh disciplinah, vendar sta mi najbolj pri srcu statika (op.: zadrževanje sape pod vodo v mirovanju) in potop v nespremenljivi plovnosti (op.: potapljanje v globino s konstantno obtežitvijo in z močjo svojih mišic).

Kaj doživljaš pri prostem potapljanju? Pod vodo me prevzamejo občutek breztežnosti, lepota umirjenega gibanja, tišina in seveda podvodni svet. Pri prostem potapljanju tudi lažje prestopam meje lastnega ega. V globini se ego raztaplja in umira in tam lahko začutim popolni mir, občutek povezanosti in lepote življenja. In te občutke in življenjski nazor poskušam potem prenesti tudi v normalno življenje. Ni vedno preprosto. Prijateljem vedno govorim, da pri prostem potapljanju ne moreš tekmovati, mogoče le sam s seboj, da je vse drugo nedonosno. Zdi pa se mi smiselna želja po izpopolnjevanju, iskanju in prebijanju lastnih meja, učenju in radovednosti. Skozi prosto potapljanje srečujem čudovite ljudi in prijatelje, ki močno bogatijo moje življenje. Zavedam pa se, da to ni edina pot in način, zato bom rekla, da prosto potapljanje ni nič posebnega, nobena nova filozofija. Čeprav zame definitivno je.