Moja paluba je celotno morje

Ko moški dopolni 50-letnico svojega obstoja, se pogosto vpraša, s čim naj si obeleži ta jubilej. Če se izrazim manj uradno: »Kaj naj ušpičim, da se malce pobaham pred prijatelji?« Nekateri si kupujejo »drage igrače«, drugi si privoščijo stvari, za katere si prej niso vzeli časa. Naš daleč najboljši in najuspešnejši režiser dokumentarnih filmov Matjaž Fistravec se lahko pohvali že s toliko posnetimi filmi in mednarodnimi, svetovno pomembnimi nagradami, da bi potrebovali več kot eno stran revije, samo da bi našteli njegove najpomembnejše filme. Da jih izpostavim vsaj nekaj: Brez (najuspešnejši slovenski dokumentarni film vseh časov), Slovenija iz balance, Stena, Tunel Upanja, Zadnji tovor, Poklic Arne in še mnogo mnogo tega. Nekoč alpinist in snemalec številnih himalajskih in plezalnih filmov se je odločil, da ob 50-letnici zamenja okolje. »Dost` sem trpel, dost` je b`lo mraza«. V Himalaji, v Patagoniji in še kje. Prijelo ga je, da zopet nekaj naredi za sebe. Ne še enega filma, ampak nekaj samo za svojo dušo. Kot alpinist, turni smučar in vsestranski športnik je tuhtal in tuhtal in se na koncu odločil, da bo preveslal celotno obalo Jadrana od Trsta do Tirane v Albaniji. Ko mi je idejo navrgel prvič, sem mislil, da se samo heca. Matjaž pa morje? Res mi ni šlo skupaj. Potem sem dojel, da misli resno in ga z veseljem pri tem podprl. Po divjih rekah vesla že vse življenje, dva sinova sedita v veslaških čolnih štajerske ekipe, starejši sin Gašper je bil letos na olimpijskih igrah v četvercu, torej mu o veslanju nimam povedati česa novega. No ja, morda ima pa zato kaj povedati morje, sem si mislil. Kajti morje ima vedno svojo zgodbo. Morje vsakomur govori. In tudi Matjažu je.