Mljet, Odisejev otok

Mljet, Odisejev otok

Val 230
AVTOR Miha Potočnik
FOTO Miha Potočnik

Z avtom se peljemo po Mljetu na sedemdnevne počitnice v Pomeno. Mljet je Odisejev otok, tu je preživel sedem let pri nimfi Kalipso. Nekateri ga imenujejo »Dalmatinski Bled«, pa Otok gusarjev, Otok kač in Otok mungov, skorajda bi postal Titov otok. V časopisu Time ga uvrščajo med deset najlepših otokov na svetu in to kot edini evropski otok. Najlepša je zahodna tretjina 37-kilometrskega otoka, zavarovana kot narodni park.

Legenda o Odiseju in Kalipso

Ko se je starogrški junak Odisej po večletnem pustolovskem tavanju po morjih s svojo jadrnico vračal iz Trojanske vojne domov, mu je nevihta potopila ladjo in morje ga je naplavilo na čudežni otok Ogigija, ki bi naj bil po mnenju mnogih raziskovalcev prav Mljet. Na otoku je Kalipso, boginja lepote, tišine in miru, v svoji votlini sedem let zadrževala Odiseja, v katerega se je zaljubila. Po mnogih letih je bog Zevs zaukazal vili, da pusti Odiseja domov na Itako, kjer sta ga čakala žena in sin. Vila se je morala ukloniti volji vrhovnega boga in je ukazala svojim služabnikom, da so naredili splav, s katerim je Odisej odplul v Grčijo. Tako sledi Homerjeve legende herojev in mitov še danes spremljajo popotnika na Mljetu.

Mljetčani so legendo o Odiseju spretno izkoristili v turistične namene, tako da so hotel v ribiški vasi Pomena poimenovali po Odiseju. Leta 1978 je hotel Odisej svečano otvoril Stane Dolanc. Dvajset kilometrov proti vzhodu, nedaleč od največjega otoškega naselja Babino Polje, so otočani čudovito votlino na nepristopni zunanji obali, donedavno so jo domačini imenovali Jama, preimenovali v atraktivno Odisejevo špiljo. Glede na legendo je tudi gostilničar Andjelo Market v Polačah poimenoval svojo restavracijo z mitskim imenom Ogigija. Tako se danes, več tisoč let pozneje, del legende iz Homerjeve Odiseje oživlja na Mljetu.

Slana mljetska jezera

Sloviti mljetski jezeri v Narodnem parku Mljet sta pravzaprav le globok morski zaliv v obliki petkilometrskega, v sredini preščipnjenega fjorda. Z odprtim morjem ju povezuje preliv Solinska vrata. Na ustju teh vrat so postavljeni nosilci z mrežami, ki preprečijo ob jugu prehod katrana in odpadkov z odprtega morja v jezeri. Obe slani jezeri sta obkroženi z bujnimi mediteranskimi borovci, katerih veje segajo ponekod prav v morje. Primeri se, da je ista veja na koncu obraščena s školjkami, bližje deblu pa je tam gnezdo ptic!

Veliko jezero ima površino 145 ha in doseže globino 46 metrov. Na sredini je slikovit otoček Sv. Marije, na njem pa velik starodavni benediktinski samostan, ki ga obnavljajo. Prav otoček je najbolj oblegana turistična točka celega Mljeta. Vsako uro vozi večja turistična barka na otok, kjer je vedno veliko obiskovalcev, ki si zvedavo ogledujejo samostan, se sprehajajo po stezicah okoli otočka ali posedajo v restavraciji z velikim napisom Zlatorog pivo…

Več si lahko preberete v št. 230 revije Val navtika