Mitja Zupančič

Mitja Zupančič

Val 153
AVTOR Vojko Mitrovič
FOTO Vojko Mitrovič, Mitja Zupančič

Na zadnji skupščini smo videli precej prepiranja in zaplet, ki se še do danes ni razrešil. Kaj menite o tem?

V JZS želim sodelovati kot konstruktiven element. Iz preteklih zapisnikov in elaboratov je razvidno, da so mnogi pod okriljem JZS opravili veliko delo in da ga opravljajo še danes.

Govorim tako o starih znanih jadralskih imenih kot tudi o novejših. Na žalost je pri delu JZS prisotna tudi občutna delitev na tabore. Teh delitev ne razumem, saj je JZ ena sama, nacionalni interes pa tudi.

Na definicijo, da je JZS pravzaprav `špetiranje` treh zalivov in štirih tajnih služb, ne morem pristati. Zdi se mi nenavadno, če upoštevamo zapisnike in hvalevredno minulo delo, da nato na skupščini izbruhnejo takšni konflikti. Na zadnji skupščini je bila tonaliteta razprav takšna, da ni vredna človeka, kaj šele jadralca, in me je zato sram.

Kako si kot novoizvoljeni član izvršnega odbora predstavljate svoje delovanje?

V takšen način delovanja sem že posegel in takšno stanje bom skušal spremeniti, sicer nimam kaj iskati v takšni druščini. Ali bomo delovali na nivoju inteligentne medčloveške komunikacije, vredne športnika, jadralca, ali pa se te zgodbe ne bom šel več. Zavedati bi se morali, da JZS šport, ki se mu reče jadranje, predstavlja na nacionalnem nivoju.

Opravljanje funkcionarskega dela v JZS vidim predvsem na dveh področjih, in to na menedžerskem ter svetovalnem področju. Ob tem bi morala biti vzpostavljena tudi častna funkcija. Mislim namreč, da v jadranju ob vseh lovorikah in kolajnah manjka nagrada za življenjsko delo. Morebiti bi tudi častna funkcija pripomogla, da bi bili nato vsi skupaj bolj umirjeni in kot takšni bolje reševali probleme.

Kaj bi za boljše delovanje nemudoma spremenili?

Treba bo poprijeti za delo in zvezo v bodoče dobro menedžirati.Menim, da JZ ne sme biti več zveza dveh ali treh klubov, ki aksiomno delujejo po principu `le mi in nič drugega` ali `le mi, ki edini vse vemo`. JZS ne sme biti zveza neke družine in prijateljev. No, kljub vsem tem zapletom menim, da smo na dobri poti razreševanja. Je pa potrebnega med nami malce več spoštovanja in zaupanja.

Očitno je treba nekaj spremeniti. Kaj konkretno naj bi to bilo? Kaj zavira normalno delo?