MITJA GIALUZ – Režiser največje regate na svetu

Šteje 41 let, je najmlajši predsednik Jadralnega kluba Barkovlje Grljan, na tržaški univerzi poučuje kazensko pravo, doma ima zlato medaljo z mladinskega svetovnega prvenstva razreda 470 in vsako leto se za deset dni spremeni v režiserja največjega jadralskega spektakla na svetu. To je Mitja Gialuz, znan tudi kot gospod Barcolana.

Pred dnevi je izšla knjiga “Barcolana, morje zgodb” v kateri lahko najbolj množično regato odkrijemo skozi prizmo različnih ustvarjalcev. Kako se vi spominjate vaše prve Barcolane?

Leta 1986 sem jadral v optimistu in prijatelji iz kluba so mi povedali, da gredo na Barcolano. Tudi jaz sem prepričal starše, da me pustijo na regato, vendar so mi dan pred dogodkom rekli, da bom ostal na kopnem, ker je napovedana močna burja. To je bilo zame veliko razočaranje, saj sem Barcolano dojemal kot nek zrelostni izpit. Mislil sem, da bom po tej izkušnji bolj odrasel. No, ko sem jo 1987 končno doživel, me je po svoje res zaznamovala – dala mi je občutek pripadnosti jadralski skupnosti.

Pet let kasneje ste v razredu 470 osvojili naslov mladinskega svetovnega prvaka. Zakaj ste jadralsko kariero potem nenadoma opustili?

1998 sem se znašel na razpotju. Claudio Demartis in Michele Paoletti sta razmišljala, da bi sestavila ekipo Solinga, s katero bi se poskusili uvrstiti na olimpijske igre v Sydneyu. Jaz sem se takrat raje odločil za študij prava in si ustvaril akademsko kariero. Za nekaj let sem svojo strast postavil na stranski tir. Ponovno sem jo odkril leta 2014, ko sem postal predsednik Jadralnega kluba Barkovlje Grljan.

Še vedno poučujete kazensko pravo?

Barcolana mi vzame ogromno časa, toda profesuri se nisem povsem odrekel. Predavam za polovični delovni čas in zaenkrat mi še uspeva usklajevati obe službi, čeprav postaja organizacija Barcolane vsako leto bolj zahtevna.

Kaj vas je zmamilo nazaj v jadranje?

Jadranje, jadralno društvo Barkovlje Grljan in Barcolana so mi v mladosti dali veliko. Tam sem dobil veliko življenskih lekcij, vzljubil morje in bolje spoznal samega sebe. Zato smo se s prijatelji dogovorili, da bomo kandidirali na naslednjih volitvah in poskusili vrniti vsaj del tistega, kar je bilo dano nam.

Od takrat so minila štiri leta…

(smeh) … ja, in v tem času sem izgubil veliko las in pridobil veliko gub. Sploh v zadnjem letu, med pripravami na 50. Barcolano….

Več si lahko preberete v št. 233 revije Val navtika