Milan Morgan

Ima vizijo velikega doma vodnih športov, razvojnega centra jadranja, s športnim vodjo, usposobljenimi trenerji, infrastrukturo s spusti v morje, vsaj petimi gumenjaki, vsaj tridesetimi optimisti, deset evrop, deset laserjev in deset dvosedov. Ima izredno voljo za delo in se kmalu še ne bo upokojil. Rokometaš, trener rokometa, jadralec in trener jadranja je svojo življenjsko energijo usmeril v poučevanje jadranja. Predvsem se ukvarja z otroci, ki imajo svoj prvi stik z morjem na jadrnici optimist. Je pravi stroj za »izdelavo« mladih jadralcev, poleg učenja jadranja na lastni opremi, jim po prvi stopnji nudi nadaljevalni tečaj in jih pripravi za prvo regatno tekmovanje. Z jadranjem ni obogatel, ima pa velik kapital, saj se lahko pohvali, da je naučil jadrati preko 2.000 mladih.

Kako se je vse skupaj začelo?

Leta 1977 sem se v Piratu začel ukvarjati z otroki. Takrat smo organizirali svetovno prvenstvo v Kopru in to me je spodbudilo, da sem se začel ukvarjati z vzgojo otrok. V klub je prišla prva generacija, malo pomešana, med njimi Volčič, Mikol in še nekateri. Leta 1980, 1981 je prišla zlata generacija fantov, kot so: Samo Potokar, Jure Orel, Tomaž Čopi, Mitja Margon, Matjaž Antonaz, Davor Glavina, Marko Morgan in še koga sem pozabil. Nekje do leta 1982 smo bili v Piratu, ko so nam zaradi razhajanj pogledov odpovedali gostoljubje in smo z 11 otroki odšli v Koper. Z njimi smo začeli novo zgodbo v koprskem Jadru, kjer so nas lepo sprejeli. Odlično smo delali in prvi rezultati so bili kmalu vidni. Takrat nas je Janko Kosmina vzel v Koper brez problema. Imeli smo 3 močne ekipe otrok, 18 v tekmovalnem športu. Prevladovali smo v jugoslovanskem merilu, pa tudi na Gardi nismo zaostajali z rezultati. Otroci so ostajali 4 do 5 let na optimistu, potem se so fantje razpršili v različne razrede, nekateri na evrope, pa v laserja in 420 ali 470.

Pozneje je prišla tretja generacija otrok, med njimi Peter Podunavac, sestri Orel in še mnogi drugi. Seveda so z dobrimi rezultati ponudbe za trenerstvo kar kapljale in tako sem se odločil za odhod v Italijo. Mnogi se niso strinjali z mojo odločitvijo, vendar je bila ob mojem odhodu iz Jadra zapuščina naslednja: 18 tekmovalno opremljenih optimistov, sedem razreda 470, pet evrop in trije fini ter štirje razreda 420. Danes lahko o takšni tekmovalni ekipi samo sanjamo.

Kako je bilo poučevati v Italiji, kakšne so bile tam razmere in kaj so bile vaše zadolžitve?

Leta 1989 sem odšel poučevat jadranje v Italijo, točneje na Gardo. Dobil sem delovno mesto tehničnega direktorja 12. cone. Italijani imajo zaradi velikosti teritorija šole jadranja razdeljene na področja – cone. Sedem let sem ostal pri njih ter upravljal s pogonom v šoli jadranja, imel čez trenerje, poleg tega smo pripravljali mladino od šole jadranja do regatno-tekmovalnega jadranja. Otroci so bili organizirani piramidno, dobri so trenirali z dobrimi, malo slabši so jih spremljali in se imeli možnost učiti od boljših. Bilo je fantastično delati v takšnih okoliščinah in gledati, kako rastejo mladi jadralni upi.

Vem, da ste položili skoraj vse danes vrhunske jadralce v barko in jih naučili osnov jadranja. Kdo so bili ti najbolj uporni in nadarjeni mladi upi?

To je bila zlata generacija otrok. Vsi so več ali manj ostali v jadranju kot profesionalni jadralci ali pa so posredno ali neposredno povezani z jadranjem. Zlasti se mi je zdel nadarjen Samo Potokar. Skozi delo sem ugotovil, da ima Samo eno blazno »afiniteteto« in je zelo uporen. On bi verjetno uspel v katerem koli športu, ne samo v jadranju. Danes Samo izdeluje VSR gumenjake za trenerje jadranja, Tomaž in Mitja v trgovini in opremi za jadranje, Marko Morgan je učitelj jadranja v Italiji, tudi Matjaž Antonaz trenira mladince v Italiji. Na njih in še na mnoge druge sem zlasti ponosen zaradi njihovih rezultatov in zaradi tega, da so tudi danes povezani z jadranjem.

Kdaj je potemtakem nastala šola jadranja?

Prva prava šola jadranja z razpisom je bila organizirana leta 1980, prijavljenih je bilo okoli 80 otrok in med njimi so prišli ven fantje zlate generacije, o katerih sem prej govoril. Ali veš, da sta bila v šoli jadranja tudi današnji prometni minister Patrick Vlačič in sekretar na Ministrstvu za promet Igor Jakomin?