Milan Morgan – v slovo

Zapustil nas je Milan Morgan. Novico sem prebral na družbenem omrežju, ko sem bil na službeni poti v tujini. Tako se danes najlažje sporoči novico, čeprav je ta žalostna. Zapustil nas je dolgoletni športni delavec in velik ljubitelj jadranja, ki sem ga v intervjuj pred leti poimenoval »stroj za proizvodnjo jadralcev «. Temu pogovoru za revijo se je na veliko izogibal, čeprav je potem, ko je pristal, imel veliko za povedati. Znal je ustvariti okolje, v katerem so se kalili mladi športniki in znal jim je na svojevrsten način prikazati jadranje. Kritike in nerganje so danes, ko se ozrem nazaj, pozabljeni, ostala je njegova zapuščina. Na stotine deklet in fantov je »okužil« z jadranjem in med njimi peščico tistih, ki so jadranju ostali zvesti in v svoji športni karieri dosegli številne vrhunske rezultate. V žalosti polnih zapisih so se ga spomnili mnogi, s katerimi je nesebično delil znanje. Danes uspešni jadralci in jadralke s spominjajo vseh lepih, pa tudi manj konvencionalnih metod, ki jih je znal uporabiti skupaj s sočnim besednim zakladom. Milan Morgan je imel nekaj, kar ga je vodilo naprej in s čimer je premagal vse prepreke. To, kar je počel, je delal s srcem. Jadranje in delo z otroki je bilo njegova rdeča nit. Otroci so iz njegove jadralske šole prihajali polni jadralskega znanja, dobili pa so tudi mini življenjsko šolo. Če pogledamo nazaj z očmi odraslega danes, je bila to verjetno najbolj iskrena življenjska popotnica slehernemu posamezniku. Saj življenje niso samo uspehi in rožice, bolj je pomembno, da se znaš spopadati z neuspehi. Milan Morgan je živel in delal za jadranje s svojo vizijo, svojimi pogledi, svojim humorjem in kdaj tudi kakšno ostro besedo. Bolj kot trenutki ostaja za njim izjemna jadralska zapuščina, a obenem tudi praznina.