Mala barka 2 – projekt oživljanja pomorske dediščine

Mala barka 2 – projekt oživljanja pomorske dediščine

V Izoli so se zbrali partnerji projekta Mala barka 2, katerega cilj je ohranjanja, zaščita, promoviranje in razvoj pomorske dediščine severnega Jadrana. Projekt slovenske in hrvaške obmorske destinacije torej povezuje skozi zgodbo morske, pomorske in ladjedelniške tradicije.

Projekt Mala barka 2, ki je sofinanciran s sredstvi Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, predstavlja nadgradnjo že izvedenega projekta Mala barka, ki je povezal Izolo in Kvarner v prejšnjem finančnem obdobju izvajanja programa. Turističnemu združenju Izola, Občini Izola, Primorsko-goranski županiji in Turistički zajednici Kvarnera, so se pri projektu pridružili še: sosednja piranska občina, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog Primorja Rijeka in Udruga i muzej »Kuća o batani«. Projekt, vreden dobra dva milijona evrov bo zaključen konec marca 2019.

Po uvodnem pozdravu Melite Raukar »pročelnice« Primorsko-goranske županije in predstavnice vodilnega partnerja projekta, so prisotni partnerji podrobneje predstavili že izvedene in nadalje planirane aktivnosti projekta. Vsi partnerji sicer skozi projekt skrbijo za obnovo starih bark, razvoj turističnih prireditev povezanih s pomorsko tradicijo (na slovenski strani sta taki Ribiški praznik v Izoli in Pomorski krst v Piranu) ter za izgradnjo interpretacijskih centrov na izbranih lokacijah. Tak info center so v piranski občini pred kratkim odprli ob nekdanjem skladišču soli, v juniju pa se je odprl tudi interpretacijski center na Krku. V Izoli je bil prenovljen in opremljen poslovni prostor na Sončnem nabrežju 4, kamor se je aprila preselil turistično-informacijski center. Do konca projekta bo tak center odprt tudi na Malem Lošinju.

Izolani – hiši morja so bile dodane nove interaktivne vsebine: obiskovalci se zdaj lahko skozi mesto sprehodijo z VR tehnologijo; nabavljena so bila troja očala, ki s tematskimi videi in 360-stopinjskimi posnetki gledalca popeljejo skozi ribiško zgodovino mesta. Prav tako je bila narejena interaktivna igrica Lovimo z Bepijem, ki jo lahko občani in obiskovalci v sklopu festivala Svetlobna gverila, vsak večer igrajo tudi na Lonki. Postavljen je bil tudi nadstrešek v izolskem muzeju, podoben nadstrešek pa bo postavljen tudi nad barko Biser. Prostor ob barki bo prav tako nadgrajen z dodatnimi vsebinami in delno tudi otroškimi igrali. Skozi projekt bo v Izoli pripravljen tudi konservatorski načrt za nov interpretacijski center v nekdanji občinski palači na Verdijevi ulici. »Pripravljena bo tudi razstava na temo slikarstva, ki bo razstavljena na več lokacijah po mestu, trajno pa naj bi se hranila prav v bodočem interpretacijskem centru na Verdijevi ulici,« je o planiranih aktivnostih povedala Irena Zavrtanik iz Občine Izola.

Obnova starih bark in virtualni muzej

V skrbi za ohranjanje pomorske dediščine je bilo tekom projekta obnovljenih osem tradicionalnih starih bark na območju Kvarnerja in ena v Rovinju. Tudi v Izoli sta bili obnovljeni že dve barki, v kratkem pa bosta obnovljeni še dve. »Passara bo na primer na ogled v Izolani – hiši morja, na kateri bo tudi prikazan potek obnove take barke,« je povedal direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič. Posebno zanimivost predstavlja tudi gradnja replike tradicionalnega ribiškega plovila – istrskega topa, ki jo skupaj s Tomijem Sinožićem gradi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran.

Po besedah direktorice reškega pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega Primorja (Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog Primorja Rijeka) Tee Perinčić pomembno pridobitev predstavlja tudi baza pomorske dediščine, na kateri so delali različni strokovnjaki s področja kulturne dediščine. Ta bo osnova za vzpostavitev virtualnega muzeja, ki bo vključeval pomorsko dediščino vseh sodelujočih destinacij.

Centri odličnosti in Akademija starih obrti in veščin

V sklopu projekta na različnih destinacijah delujejo tudi Centri odličnosti in pa Akademija starih obrti in veščin. V sklopu slednje so v Izoli že bile izvedene nekatere delavnice in video izobraževanje, v nadaljevanju pa bo izvedena še regata starih bark, ki nas v Izoli čaka že naslednji vikend, in pa modelarske delavnice.

Nova turistična destinacija in turistični produkti

Vse aktivnosti posameznih partnerjev pa so usmerjenje ravno k povezovanju vseh destinacij. »V času globalizacije je zelo pomembno, da se zavedamo pomena naše tradicije in na njej gradimo nove turistične proizvode, saj si bodo le take proizvode in doživetja naši gostje in obiskovalci tudi zapomnili,« je povedal direktorica Turističnega združenja Kvarner (Turistička zajednica Kvarnera) Irena Peršić Živadinov. V sklopu projekta se namreč pripravljajo tudi skupni turistični itinerariji, ki povezujejo Izolo, Piran, Rovinj, Mošćeničko drago, Opatijo, Rijeko, Krk in Mali Lošinj. »Del itinerarijev predstavljajo tudi markacije, ki bodo označevale pomembne objekte, premično in nepremično dediščino povezano z morjem,« je povedal direktor izolskega turističnega združenja Dean Kocjančič. Te bodo sicer postavljene na vseh destinacijah; 10 jih bo v Izoli, 10 v Piranu in kar 50 na območju Kvarnerja in Rovinja. »Na Turističnem združenju Izola trenutno aktivno delamo na promociji. V sklopu promocijske kampanje bomo naredili štiri promocijske video spote, ki bodo del oglaševalske kampanje na TV in internetu, prav tako bomo pripravili tiskano gradivo – letake in brošure,« je pojasnil Kocjančič.

Direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana je ob koncu novinarske konference poudaril tudi sinergijo med partnerji in pomen tovrstnega sodelovanja, ki temelji tudi na izmenjavi dobrih praks. »Projekt nedvomno prispeva k izboljšanju turistične ponudbe kraja. Topo, ki se gradi v Monfortu (nekdanjem skladišču soli) v Portorožu, namreč že danes predstavlja pomembno atrakcijo za turiste in obiskovalce,« je povedal Franco Juri. Projekt se bo kot primer dobre prakse predstavil tudi na dogodku Uživanje kulturne dediščine, ki se bo v sklopu Tedna sredozemske obale odvil 26. septembra v Monfortu.

»Za to, da bodo turisti in obiskovalci v prihodnje lahko še konkretneje spoznavali zgodbo pomorske dediščine, pa ne gre zahvala zgolj projektnim partnerjem, pač pa tudi vsem ljubiteljem, entuziastom in vsem ljudem, ki jim ta dediščina pomeni veliko in so na tak ali drugačen način prispevali k realizaciji projekta,« je srečanje zaključila Melita Raukar.