Lunin macesen za Ljubljanico 2

Lunin macesen za Ljubljanico 2

Val 160
AVTOR A. K. Baribal
FOTO A. K. Baribal

Detajli, izpiljeni tudi za zahtevno oko. Za srednjeevropski čoln ali ledenico porabi 80 ur, za 10 metrov dolgo barko z ravnim dnom za prevoz turistov po Ljubljanici pa je treba garati mesece. Delavnica je komajda dovolj velika za ogromno lesenjačo z malce privzdignjenim kljunom, ki počasi dobiva končno podobo. Vodno črto prekriva šesta plast temno rjave zaščite, na bokih se sveti gorski macesen, ki ga je posekal februarja pred leti in nadvse skrbno posušil, da ga danes pri obdelavi uboga.

»Potrebujem še dober mesec, ob koncu junija ste vabljeni na tehnično splavitev na Blejskem jezeru,« se nasmehne 31-letni inž. Anže Logar, izdelovalec lesenih plovil z Bleda.

»Tišlar« z jeklenim prijemom

Anže Logar je sin in potomec blejske družine, ki je pred vojno živela na otoku.

»Potem so prišli Nemci in družino od tam pregnali,« pripoveduje malce zadržano. Predniki so bili skrbniki otoka, stoletja so bili povezani s čolnarjenjem po Blejskem jezeru. Po vojni je pletne in čolne vse tja do sredine devetdesetih izdeloval in popravljal domačin Janez Polak ali pa pletnarji sami. Anže se je po končani srednji šoli vpisal na lesarsko fakulteto, da je pridobil inženirsko znanje o lesu, nato pa se je za tri leta preselil v Lahti na Finsko, kjer je opravil specializacijo izdelovanja tradicionalnih lesenih plovil. Vemo, da je Finska dežela tisočerih jezer, zato je prav tam znanje o izdelovanju jezerskih in rečnih tradicionalnih plovil najbogatejše.

V svoji delavnici na Mlinem ročno izdeluje tradicionalna lesena plovila. Prav takšna, ki si jih lahko izposodimo na Bledu in popeljemo družino na otok, da v cerkvi sv. Martina vsi potegnejo za vrv, zazvonijo in si nekaj skrivnostno zaželijo. In tudi večje tradicionalne pletne, ki lahko tja prepeljejo 18 ljudi. Da polakirano spusti v vodo in nanjo prisloni lesketajoča, modro obarvana vesla, potrebuje vsaj 300 ur.

Logar je naju z urednikom prijazno sprejel in popeljal v svojo delavnico. Stisk roke človeka prepriča, da gre za pravega »tišlarja« z jeklenim prijemom.

Zaradi utesnjenosti delavnice; na bokih je le dober meter prostora, trup lesenjače deluje okorno ali kar tovorno.

»Spekter uporabnosti plovila je res zelo širok. Barka je namenjena za prevoz potnikov po mirnih vodah.«

V osnovi je bilo plovilo projektirano za namene prevozov potnikov po Ljubljanici, ki na svoji gladini že dolgo, res dolgo ni občutila lesene barke, ki jo je izdelal domači, slovenski izdelovalec čolnov.

Zaradi specifične konstrukcije centralnega dela čolna, ki meri okoli 36 m2, je prilagodljivost velika.

»Čez dan lahko barka služi kot turistični hidrobus mesta Ljubljana, zvečer pa jo hitro lahko prilagodimo v party boat.«