Lov na harlekinsko kozico
“Ali misliš na tisto kozico, ki jo vidiš povsod na vsaki naslovnici, v naravi pa je nikoli nihče ne vidi?” me je vprašala Jane, angleška potapljaška vodička na atolu Layang Layang, ko sem ji povedal, da je Irena pravkar našla izjemno redko harlekinsko kozico. Resnično, za to kozico sem izvedel, ko sem jo v zgodnjih devetdesetih letih prvič videl na naslovnici nekdanje nemške revije UWF, posvečene podvodni fotografiji. Slikal jo je nemški podvodni fotograf Herwarth Voigtman, ki je pol svojega življenja preživel na Maldivih. Po okoli petnajstih letih skoraj vsakodnevnega potapljanja na Maldivih je naletel tudi na harlekinsko kozico …
Harlekinska kozica (Hymenocera elegans) teoretično živi po vsem tropskem Indopacifiku, vključno z Rdečim morjem, vendar je povsod izredno redka. Skoraj vedno jo srečujemo v parih, kjer je samček malenkostno manjši od samice. Hrani se izključno z morskimi zvezdami, zato jih najdemo vedno v bližini zvezde.
Zaradi svoje izredne lepote in redkosti je postala harlekinska kozica najbolj želena trofeja med podvodnimi fotografi. To so hitro odkrili tudi lastniki potapljaških centrov, ki z izposojenimi fotografijami kozice, objavljenimi na svojih spletnih straneh, zavajajo fotografe in jih vabijo v svoje centre. Tam pa potem sledijo nove laži, da so jo do pred kratkim zares imeli, potem pa je zamenjala svojo luknjo in do sedaj je ni še nihče ponovno našel.
Do pred nekaj leti si še pomisliti nisem upal, da bi kdaj v življenju imel priložnost srečati in fotografirati to redko živalco. Moja obsedenost s to kozico se je v bistvu začela spomladi 2004, ko sem se s potapljaško barko Jonatan Cruiser potapljal na znani Richelieu rock v Andamanskem morju. Ta lokacija je bila sicer bolj znana po razmeroma pogostih obiskih velikih psov kitovcev, vendar mi je potapljaški vodič Patrik povedal, da imajo tukaj tudi parček harlekinskih kozic. Žal pa sta kozici pred kratkim zamenjali luknjo, tako da ne vedo več točno, kje se nahajata. Čeprav se rajši potapljam sam, sem skupaj s Patrikom napravil več potopov, da bi slikal kozico, a najino iskanje je bilo žal neuspešno. Tudi psa kitovca, zaradi katerega smo tja prišli, nismo srečali.
Moje prvo srečanje s to redko živalco se je zgodilo leta 2006 na malezijskem atolu Layang Layang v Južnem Kitajskem morju, torej okoli petnajst let po tistem, ko sem prvič izvedel zanjo. Na Layang Layang sva se z Ireno odpravila predvsem zaradi kladvenic, ki pogosto v velikih jatah potujejo mimo atola. Tam za to kozico ni pred najinim prihodom vedel nihče. Kozico je povsem naključno našla Irena na nekem nočnem potopu, ki se je pravkar “pasla” na kraku rdeče morske zvezde. Irena jo je začela fotografirati, ne da bi se zavedala, kakšno izjemno redkost je našla. Njeno bliskanje je pritegnilo tudi mojo pozornost, zato sem takoj zaplaval tja in kar nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem prvič v življenju videl to živalco v naravi. Tudi sam sem uspel narediti nekaj posnetkov, potem pa se je kozica žal umaknila v luknjo pod zvezdo in veselja je bilo hitro konec. Kljub temu, da sem takrat še (zadnjič) fotografiral na film in bil omejen s 36 posnetki na potop, bi verjetno poslikal kar ves film, če se kozica ne bi skrila. Z Ireno sva bila kot fotografa najbolj počasna in zadnja v skupini, zato je nihče od drugih ni videl, vključno z Jane, ki je potop vodila. Ko sem povedal Jane o Ireninem odkritju, so naslednji dan vodiči z Layang Layanga takoj organizirali akcijo iskanja kozice, a žal neuspešno. Ker sva kozico videla na nočnem potopu, si nisva uspela dovolj natančno zapomniti lokacije.
Čeprav sem na Layang Layangu uspel narediti nekaj uspešnih diapozitivov kozice, sem si ob prehodu na digitalno tehniko fotografiranja želel ponovnega srečanja s to redko živalco. Lov se je nadaljeval in sledilo je še nekaj mojih “skoraj srečanj”. Sliko kozice sem med drugim videl tudi na spletni strani potapljaškega centra Alor divers, ki ga vodi Slovenka Neya (Jerneja) s svojim možem, Francozom Gillesom. Pri njima sem se potapljal leta 2007 in takoj, ko sem prispel tja, mi je Neya priznala, da je kozica na sliki iz Ambona, da pa je Gilles resnično enkrat videl eno, toda si žal ni uspel zapomniti lokacije …
