Lidl jadranje

Ko na računalnik ali v zvezek zapisujem naša doživetja, se mi včasih za hrbet prikrade šestletna Živa. Brez sprednjega zobka in s pobeljenimi lasmi črko po črko bere, kar pišem: »L-I-D-L-J-A-D-R-A-N-J-E.« »Vem, kaj to pomeni,« zaključi. »Malo jadranje!«

Družine, ki smo jih srečali v Prevezi, prihajajo iz najrazličnejših krajev in z najrazličnejšimi razlogi, vse pa vežejo včasih nasprotujoča si dejstva »malega jadranja«. Po morju se potikajo z nič kaj bleščečimi in večkrat premajhnimi plovili, večinoma se družinske jadrnice premikajo v majhnih skokih po 20 do 30 milj, vsi opravljajo sodobni sistem tržne ekonomije in hitrega načina življenja in vsi nakupujejo v Lidlu. Ekonomija večletnega potepanja po navadi ne zdrži cen bolj kakovostne, na primer biološko ali vsaj lokalno pridelane hrane (zdravi logiki navkljub so argentinske hruške in novozelandsko meso veliko cenejši od lokalno pridelanega sadja in mesa) in nemalokrat se dogodi, da se skupina naključnih popotnikov nabaše v izposojen avto in gre na pot – v Lidl. Na poti si izmenjujemo izkušnje glede sidrišč, cenovno ugodnih privezov, vetrov … in avto po nakupu v prijetno ohlajenih trgovinah do vrha nabašemo s cenenimi izdelki, ki poniknejo v luknjah plovil.

Mesto Preveza, ki nas je skupaj s petimi drugimi družinami gostilo v mesecu juniju, leži nasproti otoka Levkas in je skupaj s sidrišči in zalivi na bližnjih otokih (Levkas, Meganisi, Skorpios, Itaka, Kefalonija …) ena od priljubljenih točk družin, ki z jadrnicami potujejo po tem delu Grčije. V mestu obstaja nedokončana marina, ki nudi varno prenočišče brez dodatnega plačila; po nekaj dneh bivanja v Prevezi kaj hitro ugotoviš, da ima na prvi pogled neprivlačno pristaniško razpotegnjeno mesto v poletnih mesecih kup prijetnih kavarn, slaščičarn in gostiln z grškimi pitami; seveda, Preveza ima Lidl. V zgodnjem poletju je bila Preveza simpatično razposajena: s pouličnimi glasbenimi prireditvami, prodajalci spominkov in vonjem pečenih koruz. Če je zima na Sredozemskem morju pusta in osamljena, z maloštevilnimi premočenimi popotniki, je poletje vse prej kot takšno. Po ulicah sosednjega mesteca Parga, ki pozimi spominja na mesto duhov, se poleti tre turistov. Na vratih in izložbah hiš v mestnem jedru Parge se bohotijo pisani spominki, gostilničarji ponujajo domnevne grške specialitete in glasba se pozno v noč razlega vse do oddaljenih sidrišč na severni strani mesta. Prav takšna, poletno živahna je v teh mesecih tudi Preveza, ki pa jo od sosednjih mestec in vasic, kot so Parga ali Lakka in Gaios na bližnjem otoku Paxi, loči dejstvo, da je Preveza izrazito grško in neturistično mesto.

Prevezo sem v tistem tednu dodobra spoznala. S Sandro in otroci sem obiskala majhne trgovine z zelenjavo, s sadjem, pisanimi stročnicami v velikih platnenih vrečah, z začimbami vseh vrst, pakiranimi v plastične vrečke za zmrzovanje in raznobarvnimi mačkami, ki so se potikale okoli nog prodajalk. Te so med strežbo v zatemnjenih in prijetno hladnih prodajalnah brez klim, na katerih stenah so visele obrabljene pravoslavne ikone, predelale vse: od španskih nadaljevank, do aktualnih dogodkov v grški politiki in včerajšnjih vragolij njihovih vnukov. In hkrati so imele čas za prijazen nasmeh, otrokom pa so vselej podarile kakšen sadež. Včeraj banano, danes hruško, jutri, kdo ve kaj … »Otroci morajo dobro jesti!« pravijo v Grčiji. Tako celostne postrežbe v Lidlu zagotovo ni mogoče dobiti. V Lidlu se nič ne spreminja. Mrtva krajina enako pakiranih sokov, polic mleka, toaletnega papirja, jogurtov … je negibna in vedno enaka. »Veš, kaj je grozno?« me je nekoč vprašal Wiliams. »V Lidlu na Škotskem lahko najdeš jogurt prav na enakem mestu kot v preveškem Lidlu!« Prav te majhne trgovine, v katerih včasih prodajajo resnično neverjetne kombinacije stvari (košare, posode vseh vrst, lonce, aceton, šampone, mišelovke, jajca, metle, melone in knjige), so prav gotovo ena od prijetnih specifik Grčije in obenem izginjajoča posebnost evropskih mest. Kljub minimalnim prihrankom v megatrgovinah (ki mnogokrat niso prihranki, saj v košari pristane še kup nepotrebnih stvari, na katere nas spomnijo propagandni letaki), so prednosti kupovanja v majhnih trgovinah Grčije predvsem v nenehnih presenečenjih, navezovanju stikov z ljudmi in v tistem prijetnem občutku, ki lahko ostane z nami še dolgo potem, ko se ti nekdo prijazno nasmehne in ti podari prav posebno, zate izbrano hruško.