Letanje in kroženje jadrnice

Čim manjša izguba hitrosti med letanjem in kroženjem jadrnice, predvsem pa hitra vožnja v predštartnih manevrih vsekakor vpliva na boljši jadralni rezultat. Pri tem se srečamo s pravim in navideznim vetrom, velik vpliv pa ima tudi teža posadke na jadrnici. Poglejmo, kaj lahko postorimo za hitrejše jadranje med obračanjem jadrnice.

Kakor sem že večkrat zapisal, je navidezni veter vektorski rezultat med pravim (realnim) vetrom in vetrom, ki ga povzroči jadrnica sama s svojim gibanjem. Za začetnike je to vsekakor precej zapletena zadeva, vendar pa je zelo pomembna. Vse bistvene nastavitve jader so namreč odvisne od smeri navideznega vetra, s tem pa je seveda pogojena tudi hitrost naše jadrnice. Mladi in še neizkušeni jadralci imajo na začetku največ dela in težav s smerjo jadrnice, s stabilnostjo jadrnice, z nastavitvami jadrnice in s pridobivanjem ter ohranjanjem njene največje možne hitrosti. Kako tudi ne, saj je hitrost same jadrnice bistvenega pomena. Vendar pa je za dober rezultat potrebno še marsikaj drugega. Med to, drugo sodi tudi obračanje ali manevriranje jadrnice s čim večjo možno hitrostjo, še zlasti v predštartnih manevrih.

Potrebno se bo torej naučiti razumeti, kaj se z jadrnico dogaja v različnih fazah obračanja in kaj storiti, da bodo jadra vedno optimalno naravnana in izgube hitrosti čim manjše. To velja še zlasti za rahle in šibke vetrove, kjer nam vsaka še tako majhna sapica lahko pomeni neulovljivo prednost. Potem imamo tukaj še aktivno težo posadke, ki nikakor ni zanemarljiva in se jo da uspešno izkoristiti v prid hitrosti in smeri.

Med obračanjem jadrnice se najprej srečamo z različnimi navideznimi vetrovi. Prvega že poznamo in ga ustvarja sama jadrnica s svojim gibanjem. Do drugega navideznega vetra pride takrat, ko jadrnica na kakršen koli način spremeni smer in s tem kot proti ali od vetra. Tretji navidezni veter ustvarimo takrat, ko jadrnico med obratom bočno zanihamo (zarolamo) in s tem ustvarimo gibanje jambora z jadrom skozi zrak.

V trenutku, ko se krmar odloči za obrat proti vetru in obvesti posadko, začne jadrnica svoj prednji del pomikati proti vetru. Najverjetneje se vam je že zgodilo, da se jadro med obračanjem jadrnice ni hotelo nikakor izprazniti. Ostalo je lepo napeto, kljub temu, da ste jadrnico obrnili za celih trideset stopinj ali celo več. Običajno najprej pomislimo na nenaden zasuk vetra, vendar temu ni tako. Jadro ostane lepo napeto zaradi navideznega vetra, ki smo ga ustvarili sami, s tem, ko smo jadrnico obrnili in povzročili gibanje skozi zrak. V tem primeru, ki sem ga opisal, ima navidezni veter težnjo obračanja proti krmi jadrnice. Približno isto se dogaja s tretjim navideznim vetrom. Ta je rezultat pravega vetra, vetra, ki ga »proizvaja« jadrnica s svojim gibanjem naprej in z vetrom, ki ga ustvarimo med bočnim nagibanjem jadrnice levo-desno. Jambor med nagibanjem opiše določeno pot po zraku, zgornji, višji del, vsekakor večjo in daljšo, predvsem pa hitrejšo pot, kot nižji del jambora in jader.

Zaradi vseh naštetih pojavov bo potrebno za hitro jadranje ustrezno nastaviti obe jadri, genovo in glavno jadro. Posledica rotacije navideznega vetra proti krmi pomeni manjšo sploščenost in napetost jadra v zgornjem delu (jadro odpiramo), še zlasti v šibkih vetrovnih pogojih. Spodnji in srednji del pa lahko ostaneta napeta, kolikor je pač v danih razmerah potrebno. Primerno nastavitev jader bomo lahko dosegli že z ustreznim pomikanjem tračnice glavnega jadra (karocel), včasih pa bo zadostoval že ustrezno popuščen vang. Pri genovi bomo prav tako ustrezno spremenili točko vpetja škotine (tračnica) in jadro bi se moralo na zgornjem delu odpreti. Nasprotno se bo seveda dogajalo v močnem vetru, kjer bo potrebno vang ustrezno napeti, saj v teh pogojih razlike v hitrosti vetra niso tako velike.

Takšen način jadranja lahko uspešno uporabimo takrat, ko nam veter obrača stran od želenega cilja. Navadno bi ob obratu vetra v negativno stran jadrnico ustrezno »pojali« (jadrali od vetra). Ni potrebno. Obrnimo jo proti vetru in poizkušajmo izkoristiti navidezni veter, katerega smo ustvarili z gibanjem jadra skozi zrak ob čim manjši uporabi krmila in z ustreznim pomikanjem posadke po palubi jadrnice. Med obratom jadrnice naj posadka jadralcev najprej počaka na prejšnji privetrni strani. Potem pa bo potrebno energično, ob že zravnanem krmilu pomakniti težo posadke na novo privetrno stran. Na ta način si bomo pridobili za nekaj trenutkov več navideznega vetra. Posledica bo nekoliko hitrejše pospeševanje jadrnice iz obrata, ohranjanje ali celo pridobivanje hitrosti.

Pozorni bralec bi se lahko vprašal, zakaj pa jadrnice ne nagnemo že prej na zavetrno stran? Predvsem zaradi dveh stvari. Nagibanje jadrnice na zavetrno stran povzroči pomikanje navideznega vetra proti kljunu jadrnice, sama jadra pa se nam zaradi tega pojava začnejo prazniti, energije ni več in jadrnica se bo začela ustavljati. Druga stvar pa so regatna pravila, ki dvojno oscilacijo jambora (najprej v zavetrino in nato v privetrino) in s tem pridobljeno povečevanje hitrosti prepovedujejo.