Križarjenje med baltskimi prestolnicami
Bilo je pred leti, v hladnih in vlažnih predbožičnih dneh: dva para se zbrani družbi »pohvalimo«, da smo se pravkar vrnili iz križarjenja. Na nas iščejo sledove zagorelosti in zavistno zavzdihnejo: » O, kopalke, sonce, plus 30 stopinj, mrzli koktejli,…!«.«Ne, ne!« rečemo mi in nadaljujemo: «Puhovke, skibucke, kuhano vino, precej snega in ja, 30 stopinj, ampak minusa!«. Na začudene poglede odgovorimo s pojasnilom: »No, križarili smo po … Baltiku.« Rečejo: »Aha,« mislijo si: »A so nori, da so lezli v tisti sibirski mraz?« in zavist čudežno izpuhti. Pa bi bilo prav, da bi ostala. Baltik in tri baltiške prestolnice, ki smo jih obiskali: Helsinki, Stockholm in Talin so pravljični prav v zimskem času!
Z ladjo Viking Line skozi baltiški arhipelag
V Skandinavijo smo odpotovali v lastni režiji, z letalskim prevozom do Helsinkov in nato tu najeli džip. Tridnevno križarjenje je bila nenačrtovana nadgradnja v našem dvanajstdnevnem potovanju po Finski. Ideja zanj je namreč prišla nenadoma, ko smo v poznih popoldanskih urah iskali nočitev v Turku-ju, najstarejšem in drugem največjem finskem mestu, in v neki agenciji naleteli na ponudbo dveh velikih baltiških potniških ladijskih družb – Silja Line in Viking Line, ki sta nudili možnost obiska baltiških prestolnic preko zamrznjenega Baltika. V kolikor je destinacija v naprej načrtovana, je rezervacijo sicer najbolje opraviti veliko prej doma, preko spletnih strani ene izmed omenjenih ladijskih družb. Sicer se vam utegne zgoditi kot nam, da uslug Silja Line, vodilne družbe potniškega prometa na Baltskem morju zaradi prezasedenosti v zadnjem trenutku ni bilo možno koristiti. Preučili smo preostalo možnost, ponudbo podjetja Viking Line: čez dobro uro – ob 19 -ih vkrcanje v pristanišču v Turku – ju, po nočni vožnji zjutraj izkrcanje v Stockholmu, dan zatem po nočni vožnji izkrcanje v Helsinkih in tretje jutro – spet po nočni vožnji izkrcanje v Tallinu. Cena: sila ugodna (kabine sicer res niso bile luksuzne), zato časa s premišljevanjem nismo izgubljali.
V čakalnici za vkrcanje v Turkuju smo kaj hitro ugotovili, da smo z našo običajno slovensko debato v središču dogajanja nekaj stoglave množice čakajočih finskih potnikov (bili smo eni redkih turistov). Ti so, čeprav v skupini po več ljudi skupaj, brez ene same spregovorjene besede le nemo zrli predse. Čudili smo se njihovemu načinu (ne)komuniciranja in razpravljali, če je temu krivo pomanjkanje sončne svetlobe; morda mi tako izpademo v družbi temperamentnih Italijanov ali južnih bratov… Kaj kmalu smo Iz ladje, ki je pripeljala iz Stockholma, tja pa naj bi takoj nato odpeljala nas, zagledali izkrcajoče potnike. Tedaj smo brez besed ostali mi… Mimo nas se je namreč prav počasi valila opotekajoča, tipajoča za kakršnokoli oporo, močno bleda, pravzaprav zelena, a tudi zdaj neslišna nekaj stoglava finska množica. Prvi, šokanten, nekaj dolgih minut trajajoč vtis je bil: gre za nekakšen nevaren, nalezljiv virus, no, mogoče za morsko bolezen. Vsekakor se na ladjo pod nobenim pogojem ne gre vkrcati! Okuženi so bili na prvi pogled vsi: mladina, moški in ženske srednjih in poznih let, na srečo majhnih otrok ni bilo videti. Počasi so nam alkoholni hlapi in tovor, ki so ga na vozičkih vsi vlekli za sabo – neizmerne količine raznovrstnega alkohola, le dali vedeti, za kakšno vrsto epidemije gre. Vkrcajoči finski potnik je našim osuplim obrazom mirno razložil, da se Finci tako »sproščajo« na ladjah vsak vikend, zato se je potovanjem z ladjo ob koncu tedna in praznikih – mi smo bili na ladji 6. decembra, na dan, ko Finska praznuje dan neodvisnosti, najbolje izogniti. Alkohol je namreč dostopen edino tu, v brezcarinskih prodajalnah na ladjah (na Finskem se ga sicer da dobiti le v specializiranih trgovinah), in to po nizki ceni. Nam so se po obisku te prodajalne na ladji cene zdele precej višje od naših, so bile pa zato toliko bolj zmerne cene v restavracijah s tradicionalno hrano. V ladijsko ceno sta vključena le prevoz in nočitev v kabini, pijača in hrana pa sta sproti plačljiva.
Osnovna storitev Finske ladijske družbe Viking Line namreč ni križarjenje; družba deluje v smislu linijskih prevozov ljudi, vozil in tovora med večjimi baltiškimi mesti. …
Več si lahko preberete v 212 št. revije Val navtika.
