Križarjenje med baltskimi prestolnicami – 2. del
Stockholm nam je »izrekel dobrodošlico« v jutru, ki se je prebujalo skupaj s svežo »zaplato« snega, jasnim zvezdnim nebom in temperaturami »krepko« pod ničlo; v takem okolju smo se v večernih urah po spoznavnem dnevu z največjimi turističnimi zanimivostmi švedskega glavnega mesta od le-tega tudi poslavljali. Stali smo na palubi počasi drseče se ladje Viking Line, »skriti« v puhovkah, »ovenčani« z vsemi toplimi dodatki, kar smo jih imeli, ter s skibuckami na nogah. Za nami so v noči izginjale veličastne palače starega mestnega jedra Stockholma, ujete v snežno belino in osvetljene z božičnimi lučkami; pred nami se je odpiral nov, romantičen prizor: z belim snežnim puhom prekrito morje, v posameznih ledenih oazah na njem pa je odsevala svetloba, ki je prodirala skozi okna majhnih, samotnih hiš. Te so mirno počivale tik ob stiku morja in obale, na neštetih majhnih otokih, »posutih« po baltskem arhipelagu. Trepetali smo v mrazu, a vendar uživali ob tej čarobni podobi in spremljavi melodije lomljenja debelih ploskev ledu ter snega, ki so neprenehoma bíle bitke z ladijsko krmo.
Alkotest ob izkrcanju v Helsinkih
Če nas je »alkoholno presenečenje« čakalo, ko smo zapuščali Finsko, nas je ponovno pričakalo, ko smo se po dnevu raziskovanja Stockholma spet vrnili na finska tla. Ob avtomobilskem izkrcanju z ladje Viking Line nas je namreč v Helsinkih pričakal policist in našemu vozniku prijazno pomolil alkotest. Zjutraj. Ob 7:00. Prav zanimalo nas je, kako truma Fincev po takem, z alkoholom prepojenem trajektnem križarjenju, ki ga ima ob koncu tedna oziroma prostih dnevih in na katerega smo naleteli ob njihovem izkrcanju ter našem vkrcanju v Helsinkih, najde pot domov. …
Tallinn
Po Stockholmu in Helsinkih smo se tretje jutro zbudili v še enem baltskem glavnem mestu, Tallinnu. Tokrat smo se na ladjo vkrcali in izkrcali brez avta, pustili smo ga v Helsinkih. V prebujajoče se jutro estonskega glavnega mesta smo tako zakorakali peš … In se znašli v 14. stoletju. V zgodovinskem obdobju, ki je na vrhu hriba Toompea »ustvarilo« večji del današnjega starega mestnega jedra. Hrib se okoli 30 m dviga nad preostalim delom mesta. Zahvaljujoč temu, da prav ta del mesta nikoli ni bil porušen ali izropan, lahko še vedno ohranja podobo cvetočega trgovskega kraja, ki je bil v 14. stoletju poznan pod imenom Reval. …
Več si lahko preberete v 213. št. revije Val navtika.
