Kovač
John Dory, John Dory vzklika ob ulovu Anglež, ein Sankt Peterfisch bitte zabrunda v konobi Nemec, pesce San Pietro zapiše Italijan na cenik v svoji ribarnici. Ob vzhodnem Jadranu se govori o ribi svetega Petra, vsi pa ga seveda poznamo pod imenom kovač. Samosvoja, zlato-bronasta in ploščata riba, z značilno temno pego na obeh bokih.Legenda pravi, da sta temni pegi prstna odtisa svetega Petra, ki da je bil le reven ribič, preden se je zaposlil pri Kristusu. Ko en dan ni imel denarja za neki dolg, je z golima rokama ujel prvo ribo, ki je priplavala mimo, očitno jo je močno stisnil s palcema in jo uporabil kot plačilno sredstvo. Kakor koli že, temni pegi zmedeta kovačev plen – male ribe, lignje – in zmedeta večje predatorje, ki se odločajo požreti kovača. Pegi učinkujete kot “evil eye”; plen ali predator težje oceni, kje se dejansko nahaja glava kovača. Piko na »i« tej kamuflaži dodajo še skorajda prosojen rep in dolge tanke plavuti.Med kulinariki in gurmani izjemno cenjena riba se nam na našo žalost na trnek zatakne večinoma po naključju, kljub temu, da biva vzdolž celotne vzhodne obale Jadrana. Več primerkov se praviloma ulovi južneje od Istre in to na zunanjih straneh otokov, kjer je morje najgloblje. Recimo zunanja stran Kornata, Blitvenica, kotlina okoli Jabuke, otočje Lastovnjakov. Kovač se giblje med 10 in 400 m globine, največ jih ulovimo nekje med 60 in 150 m. Poleti in jeseni se približa obali in ga lovimo okoli 45 m globoko, v zimskem in pomladanskem času pa zaplava precej globlje.Pravilno sklepate, prav poleti in jeseni bo največ možnosti za ulov kovača iz jadrnice ali by-boata. Torej, kovača ulovimo naključno, med lovom drugih vrst rib kamnito-peščenega dna, nad katerim se giblje. Dejstvo, da je samotarska riba, verjetnost ulova še zmanjša.Ribolov na kovača z mirujočega čolna ima neke vzporednice z že opisanim lovom na kirnjo, le da je oprema lažja in vaba manjša; palica, rola in laks so po specifikaciji lahko identični opremi za lov orade s čolna. Trnek naj bo večji, ali še boljše dva, zvezana eden za drugim na vabi. Kovač ima nesorazmerno širok gobec, ki ga ob napadu na plen res neverjetno široko in sunkoma odpre, zato se bo lotil tudi večje vabe. Najboljša vaba bo mala živa riba – gira, bukva, špar, fratar ali pa ligenj.Kovač vselej išče jate malih rib, katerim se v globini neopazno približa. Če poznate globoko lokacijo, kjer dobro lovite majhne ribe, naslednjo ujeto živo nataknite na dva ali en večji trnek, ki je zvezan na laks premera 0,50 mm in dolžine 1 m, pod njim pa na glavni laks zvežite okoli 100-gramsko utež. Trnek ribi vstavite tik pod kožo na hrbtu ali skozi usta (skozi obe čeljusti). Sistem spustite na dno, tako da bo utež na dnu, vaba pa bo okoli 1 m nad dnom plavala in čakala predatorja. S tem lahko ulovite tudi zobatca, gofa ali kirnjo, zato zavoro na roli nastavite na srednjo moč, da vam prevelika riba ne odtrga vsega že ob prijemu!Kot neživo vabo uporabite klasična morska bitja, ki končajo kot vabe – sardela, dagnje, veliki morski črv, prstaci, kosi lignjev ali sip, krak hobotnice. Kot napisano, prednost ima vsekakor živa vaba.Zgodi se tudi, da kovača ulovimo na globinsko panolo za zobatca ali gofa, sploh kadar lovimo z živim lignjem ali s sipo v večjih globinah, na robu podmorskih otokov oziroma “brakov”. Kadar s plovilom ostro menjamo smer in se pri počasni plovbi tako panola potopi še globlje ali celo “uleže” na dno, se pogosto zgodi prijem predatorja. Če je tedaj v bližini kovač, ki je sicer len in počasen plavalec, bo verjetno planil po vabi. Pri panoli navadno uporabljamo večje vabe-lignje, ušate, igle … tako da so tudi kovači, ki končajo na vaši panoli, v povprečju večjih dimenzij, okoli 2 kg, največji v Jadranu ujeti primerki pa so bili okoli 3 kg težki.Od umetnih vab pride v poštev predvsem globokomorski “jigging”, z vabami teže do 200 g, od imitacij hobotnic do modro zelenih imitacij gir ali bukev. Torej, če boste ob pravem času na pravem mestu, se vam obeta enkratna večerja s svežim kovačem!
