Kornati

Kornati so enkratna otoška skupina, ki vsakemu obiskovalcu po navadi zapečati izredno močan vtis. Med številni otočki je izziv jadrati, kontrast divje in neobljudene pokrajine pa zagotavljata puščavsko kopno in biološko izredno bogato podvodje. Po navadi so morski popotniki, ki med otoki križarijo prvič, tako vzhičeni, da se med to čudovito otočje še velikokrat vračajo.

Kornati so največji arhipelag v Jadranskem morju. Pa ne samo to, so tudi najbolj zgoščena skupina otokov v Sredozemlju. Na območju 320 km2 je v štirih nizih razporejenih kar 152 po obliki zelo različnih otokov. Zaradi svoje izredne in nedotaknjene lepote in neprecenljive geološke, biološke in zgodovinske vrednosti so leta 1980 takratne oblasti velik del arhipelaga proglasile za narodni park, katerega vodstvo pod posebnim režimom upravlja 89 otokov na površini 220 km².

Otočje je dobilo ime po otoku Kornatu, največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji otoki so Žut, Sit Piškera, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa.

Ime Kornati je najverjetneje nastalo iz latinske besede corrimare – »razsuti, razpršeni otoki«. Od 14. stoletja dalje je imelo otočje številna imena: Insula Sancte Marie, Stomorin otok, Tarac in Toreta. V 17. stoletju pa je otočje dobilo današnje ime Coronati.

Otoki so pretežno iz krednih apnencev. Takšni, kot so danes, so nastali pred okoli 15.000 leti. Nastali so kot površinska posledica zajedanja afriške plošče pod evroazijsko ploščo. Po ledeni dobi, torej odtajanju ledenikov, je morje te gube, recimo jim raje hribčki in doline, zalilo in carstvu kopenskih živali so tudi tod okoli zavladale ribe in alge. Iz morja gledajo le še vrhovi, saj se je morje vzdignilo za celih 100 metrov.

Morebiti pa gre v zvezi z nastankom Kornatov verjeti tudi legendi, ki pravi, ko je bog naredil svet, mu je na dnu vreče ostalo nekaj drobcev. Segel je v vrečo in jih posejal po morju. Umestitev kamenčkov v morje mu je bila tako všeč, da teh ni nič več spreminjal in tako so nastali Kornati.

Nad Kornati je bil navdušen tudi nobelovec George Bernard Shaw, ki pa je zapisal, da je bog po oblikovanju našega sveta zadnji dan želel kronati svoje delo in iz solz, zvezd in daha ustvaril Kornate.

Le kje so te solze, saj na vsem otočju ni vodnih virov, razen nekaj manjših studencev v zalivu Statival na otoku Kornat. Celotno otočje je poraslo z redko suho travo in nizkim borovim gozdom. Živali je po otokih malo. Govorimo lahko le o glodavcih, nekaterih plazilcih in mrčesu. Divjih živali praktično ni, razen kune belice, ki pa je izredno redko videna.

Čeprav je kopno dokaj golo in opustelo, pa je zato v morju ob otokih živi svet zelo raznolik, saj so znanstveniki tam našteli kar 364 rastlinskih in 295 živalskih vrst.

Trajnih naselij na otočju danes ni več. Manjši zaselki z le nekaj hišami, ki pa so naseljeni le v sezoni, so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.