Koper

Ne glede na to, ali se Kopru približujete z morske ali s kopenske strani, so prva stvar, ki jo opazite, pristaniški žerjavi, ki morskim romantikom nekako ne dajo navdiha za obisk tega mesta. Tako na daleč Koper res ne deluje privlačna destinacija, a v resnici v sebi skriva lepo in živahno staro mestno jedro. Mestu so skozi čas puščale pečat številne vladavine in države; spreminjale so mu ime in mu temeljito preoblikovale podobo. Danes je Koper gospodarska prestolnica obalne regije in pomembno pristaniško mesto. Vabi vas, da raziščete ozke ulice, odkrijete njegove številne trge, stopite do tržnice s pestro domačo ponudbo in se pomešate z domačini.Koper nekočMesto Koper, eno izmed najstarejših slovenskih mest, je bilo vse do leta 1825, ko so izsušili okoliška zemljišča in staro mestno jedro povezali s kopnim, otok. Na njem so se pasle koze in od tod izvira ime, ki so ga otoku dali stari Rimljani: Capris. V drugi polovici 6. stoletja so ga poimenovali Justinopolis, in sicer v čast bizantinskemu cesarju Justinijanu II., ki naj bi Istranom dovolil, da na otoku ustanovijo mesto. Leta 1279 je mesto prešlo pod Beneško republiko, ki mu je nadela ime Capo d’Istria (glava Istre) oziroma slovensko različico – Koper. Prav Benečani, ki so mestu vladali nadaljnjih 500 let, so poskrbeli za njegov gospodarski (trgovina, sol) in kulturni (slikarstvo, glasba) razcvet. Rasle so palače in javne zgradbe, po lepoti in imenitnosti niso v ničemer zaostajale za drugimi pomembnimi velikimi beneškimi mesti. Številne upravne in politične pristojnosti, dobičkonosna trgovina in izredna strateška lega (lega na otoku, utrjeno obzidje) so bile komponente, ki so mesto pod beneško nadvlado povzdignile v najbogatejše, najvplivnejše in najgosteje naseljeno območje v Istri. Pred veliko kugo leta 1554 je štelo od 9 do 10 tisoč prebivalcev. Ni naključje, da so v beneške dokumente v tistem času zapisali: »Civitas Iustinopolis est principale membrum quod habemus in Istra« (Mesto Koper je najpomembnejši kraj, ki ga imamo v Istri).Svojo vodilno vlogo začne Koper izgubljati v 18. stoletju, ko Trst proglasijo za svobodno pristanišče, in jo dokončno izgubi s propadom Beneške republike. Leta 1819 se začne rušenje mestnega obzidja in Levjega gradu, simbolov nekdanje beneške moči. Soline okoli otoka začnejo krčiti; te so leta 1912 dokončno ukinjene. Mesto začne izgubljati podobo otoka, leta 1827 je zgrajen kilometer dolg cestni nasip od starega pristanišča do Semedele. Pomembno trgovsko in pomorsko podobo Kopru dodatno odvzame tudi izgradnja železnice Trst-Dunaj.Več v tiskani izdaji Val navtika.