Kirnja na trnek
Kirnja je ena tistih rib, ki jo na trnek ulovimo bolj kot ne slučajno med lovom drugih vrst rib dna. In morda je prav zato, ker jo imamo na jedilniku redkeje od drugih vrst, okus njenega vrhunskega, sočnega mesa še toliko bolj cenjen.
Kljub vsemu poznamo kar nekaj tehnik, ki obetajo ulov kirnje. Prvo pravilo pa je zagotovo izredno poznavanje mikrolokacije bivanja kirnje. Je izrazita riba dna in biva v vse večjih globinah, saj pritisk človeka-lovca na kirnjo (in tudi nekatere druge vrste), povzroča migracijo ribe v globine, kjer ima preprosto – mir pred nami.
A seveda človek ne bi bil človek, če ne bi posegel še globlje, torej tja, kjer velika kirnja sedaj živi. Pri velikosti kirnj naj omenim še, da je malih, mladih kirnj – tja do 50 cm dolžine in 2 do 3 kg teže – v arhipelagih južne Dalmacije zelo veliko, proti severnemu Jadranu pa je kirnja kar redkost. Lastovo, Mljet, Korčula, Vis in južneje, to so kraji, kjer se kirnja najhitreje najde. Morda so pri lovu na kirnjo z direktnim, vizualnim preiskovanjem lukenj in njenih bivališč podvodni lovci celo v prednosti. A zaradi večje globine in njene previdnosti seveda ni prav mačji kašelj s puško uloviti kirnjo. Tako nam, trnkarjem ne preostane drugega kot »na slepo«, po instinktu, raznih informacijah in seveda s pomočjo elektronskih »fishfinderjev« preiskovat dno v globini. Če poznamo mikrolokacijo podvodne razbitine, ladje ali letala, je verjetnost ulova že precej večja. Na primer kirnje lovimo na globini od 20 do 200 metrov in globlje.
Je izredno previdna riba, ki se vselej giblje dokaj blizu svoje luknje v skali. Tam je ves čas na preži za plenom, ki plava mimo. Da je izrazito mesojeda in s svojim ogromnim gobcem požrešna, ni treba poudarjati. Lovili jo bomo iz sidranega ali mirujočega čolna, s težjo opremo, nekje med 30 in 50 lb. Močan velik trnek, jeklena predvrvica, vrtivka in nekaj 100-gramska utež na močni glavni vrvici bodo zadostovali. Vaba bo težko prevelika, cela manjša hobotnica, ligenj ali crknjena riba bodo prave vabe. Torej vabo spustite na dno, kjer naj bi kirnja bila, in čakate. To vse je že precej podobno lovu na velikega ugorja ali mureno, ki sta navadno prva pri vabi ob lovu globokomorskih rib. Zaradi lova v večjih globinah (preko 60 m) in tokov tam spodaj je uporaba večje uteži nujna. Ko bo kirnja zgrabila vabo, bo počasi odplavala proti svojemu brlogu, goltaje vaš trnek, ste na vrsti vi – sledi močan zateg s palico (no, z občutkom, da je ne zlomite). Riba v globini bo pospešila proti brlogu in preden ga doseže, jo morate z navijanjem vrvice dvigniti od skalnatega dna ali razbitine. Sicer se kirnja s telesom zagozdi, »napihne«, razpre bodičaste plavuti in škrge in lahko le še odtrgate vrvico. Ko jo odlepite od dna, jo z občutkom utrudite z borbo proti gladini, navadno pa jo pri hitrem dvigu iz velike globine pokonča še nenadna sprememba tlaka.