KIRNJA na puško

Tisti podvodni ribolovci, ki lovijo na srednjem in južnem Jadranu, so vsaj kdaj pa kdaj srečali zanimivo ribo, ki se skriva v luknjah, razpokah in samotnih kamnih na strmih obalah in previsih. Gre za kirnjo, ki sodi v vrsto zobčastih ostrižev. Velika kirnja je najbolj zastopana, poleg nje živi v Jadranu še sedem drugih vrst, ki so »migrirale« iz Rdečega morja in Indijskega oceana. Zaradi svoje moči, zanimivega izgleda in prebrisanosti sodi kirnja, poleg gofa in zobatca, visoko na spisek ulova vsakega podvodnega ribolovca. Čeprav je zadnjih nekaj let njihovo število v Jadranu razredčeno zaradi vseh mogočih vrst krivolova, se je na drugi strani kirnja preselila na druga področja, kjer je do prej ni bilo mogoče videti. Sedaj se pojavljajo primerki v akvatoriju severnega Jadrana na področju Cresa, Lošinja, R(ij)eke in celo v Tržaškem zalivu. Čeprav so ribje vrste na veliko spremenile obnašanje, ostaja kirnja zvesta svojemu načinu življenja. V temačnih tunelih, nepreglednih labirintih, usekih in na velikih globinah, kjer je sama in nima neposrednega sovražnika. Zraste lahko do 1,40 metra in njena teža lahko naraste do vrtoglavih 100 kilogramov. Prehranjuje se z mehkužci in ribami, toda njena največja poslastica ostajajo rarogi in jastogi. Tam, kjer velika kirnja živi, ne boste zlepa našli raka. Povprečen primerek je težak 7 kilogramov. Zaradi zgoraj naštetega so kirnjo zaščitili z »lovostajem« v času njene mrestitve od 1. julija do 31. avgusta. Prav tako je najmanjša dovoljena dolžina pri ulovu 45 centimetrov. Kirnja je dvospolnik in je v času manjše velikosti spolno zrela ženska, nato pa s starostjo preide v moški primerek in kot takšen živi do konca življenja.