Kaval na trnek
Tokratna riba mi pred oči priplava med vsako “rundo” kvartopirske igre tarok. Govorim o tistem konju oziroma kavalu, ki svoje mesto v dlani najde med “pobom” in “babo”. In ker se tarok navadno igra pozno v noč, vse do jutra, če tako nanese, je to še ena skupna točka z ribo kavalom – najbolj aktivna je namreč po sončnem zahodu.
Tako, kot murena ali ugor, se tudi kaval najbolj aktivno prehranjuje ponoči. Tekom dneva čepi skupaj s svojo jato, skrit v luknjah in breznih, najpogosteje v globini od 3 do 15 m, in zelo redko preko 50 m globoko. Dno, kjer se giblje, je po večini razgibano, kamnito, s polji morske trave, nad katero jate lebdijo oziroma se pasejo – tekom dneva vselej v neposredni bližini domače luknje, v katero se v primeru nevarnosti bliskovito zatečejo. Ribolov s čolna ali z obale v bonaci ali rahlem valovanju, predvsem v mesečini in dnevih po polni luni, bo zagotovo obrodil sadove.
Kot večina rib dna se v hladnih mesecih zateče v globlje morje, tek in presnova se ribi tedaj umirita, zato ga bomo najuspešnejše lovili prav v drugi polovici poletja in jeseni, torej v času naših dopustov, ko se riba približa obali. V Istri, tudi v slovenskem morju, in v severni Dalmaciji je pogostejši ulov kot južneje v Jadranu. Kot sem že pri šargu v prejšnjem Valu omenil, bomo kavala – ta se pogosto skriva v luknjah skupaj s šargom – iskali na odročnih lokacijah, proč od turistov in navtičnega prometa. Torej pridejo v poštev strme obale, klifi, oddaljene čeri, izpostavljeni rti in podvodni grebeni z drastičnimi spremembami globine.
Je izrazito mesojeda riba – mladice glavonožcev, rakov in raznih vrst morskih črvov so glavni vir življenjske energije kavalov. Zelo efektivna vaba bo zagotovo veliki morski črv (lat. Eunice Eunice), ki ga ulovimo sami ali kupimo živega v obmorski ribiški trgovini. Če se omenjeni črv ne dobi, poskusite z rakom samotarjem – na trnek nataknite le njegov mesnati zadek, ki ga izvlečete iz hišice. Ena izmed specifičnih vab za kavala pa bo tako imenovani “cevni črv”, bolj poznan kot črv cjevaš – to so tisti tulci, ki pod vsakim pomolom štrlijo proti gladini z razprto, vijoličasto obarvano vetrnico. V tulcu je črv, ki se ob dotiku vetrnice, s katero diha in zajema hranljive snovi v morju, kot blisk potegne v cev, kjer prebiva. Če se boste sami lotili uloviti črva cjevaša, se boste potopili do razprte vetrnice in z malo lopato ali dlanjo dvignili dno okoli in pod tulcem ter vse skupaj spretno pospravili v neko mrežico. Šele na pomolu ali čolnu razkopljite vsebino oziroma iztisnite črva iz cevi. Profesionalni športni ribiči pri lovu kavala stavijo vse karte na črva cjevaša, saj druge ribe, ki se gibljejo in bivajo skupaj z jatami kavalov, ne zagrizejo prav rade v omenjenega črva. Kaval namreč naravnost obožuje zelo mehko hrano.
