Kaval na puško

Kaval na puško

Val 167

Sciaena Umbra

AVTOR Marko Čurin
FOTO Marko Čurin

Kaval zraste do 52 cm dolžine in do 4 kg teže. Povprečen lovni primerek je težak približno 400 do 600 gramov. Pri naših južnih sosedih ima kar nekaj drugih imen, med njimi konj, krap, vranac. Zaradi posebne oblike glave je dobil ime konj. Je temno rjave barve z zlatim odsevom in svetlo rumenim delom potrebušine. Najde se ga vzdolž celotne jadranske obale, predvsem okoli otočkov, čeri in podmorskih grebenov odprtega morja. Naseljuje globine od 10 pa vse do 50 metrov. Zaradi svoje mirnosti in pripadnosti jati je na robu izumrtja. Zato so že pred desetletjem uvedli lovostaj na kavala v času mresta. To je v poletnih mesecih od 15. maja do 15. julija. Vendar se kljub lovostaju populacija kavala v jadranskem morju ne obnavlja po načrtih, za kar je v veliki meri kriv gospodarski izlov z mrežami. Kavali so znani po tem, da prebivajo v luknjah, precepih in velikih poljih posidonije s posejanimi skalami in kamni. Prehranjuje se z majhnimi rakci, glavonožci, školjkami in črvički, ki so pogosti obiskovalci polj posidonije. Ker je jatna riba in se drži bolj pri dnu, jo je precej lahko opaziti, kadar lebdi pred svojim skrivališčem. Najrajši ima temo, zato jo je moč najti v temnih in dolgih kanalih, kjer izvira sladka voda. Takšne kanale imenujejo na Jadranu »bunari« ali vodnjaki. Skoraj nemogoče jo je uloviti, ko se zavleče v te temne in hladne luknje. Najlažje jo bomo ulovili zgodaj zjutraj in skoraj pred temo. Takrat se odpravi iz svojih lukenj na prehranjevanje. Tehnika lova je pri tej ribi zelo odvisna od konfiguracije terena in njenega gibanja. Za uspešno zaključen lov bodo pri tej ribi glavno vlogo odigrale vaše izkušnje. Riba se lahko zadržuje pred, v luknji ali precepih in robovih, poraslih z gosto posidonijo. Ker ima kaval izredno sposobnost mimetiziranja, je potrebno imeti izostren vid. Podvodni ribič bo največ časa porabil prav za odkrivanje njihovega prebivališča. Tam, kjer določene dele obale več časa obiskuje, se bo riba premaknila v globino. Tako je zdaj povprečna lovna globina večjih kavalov med 15 in 25 metri. Ker tako globoko ni več vizualnega kontakta z ribo, je tam potrebno dobro poslušati. Kavali se med seboj namreč sporazumevajo s pomočjo zvokov. Vsak primerek ima v glavi vraščene posebne apnenčaste tvorbe »otolite«, s katerimi proizvajajo zvoke in obenem služijo za ravnotežje. Zvoki so lahko počasnejši ali hitrejši, odvisno od prestrašenosti, in podobni trkanju ob les (tiketi, tiketi). Ko najdemo prebivališče kavalov, izvedemo kombinacijo presenečenja in čakanja. V veliko prednost nam bo, če bomo kavale, šarge in druge po luknjah živeče vrste videli pravočasno pred svojim bivališčem, preden nas vidijo ali začutijo.