Katero prednje jadro izbrati?
Že večkrat sem omenjal, da navadno jadra, ki jih danes uporabljamo na prednjem delu jadrnice, imenujemo flok ali genova. Razlika med njima je predvsem v velikosti, saj je genova namreč precej večja in ima precej daljši spodnji rob (J). Zaradi tega seže precej bolj nazaj, ne le do jambora. V zadnjih nekaj letih so se pri jadrnicah, ki imajo precej proti nazaj obrnjene jamborne križe, te pa vpete na zunanji rob trupa jadrnice, pojavila jadra, ki v osnovi presegajo namišljeno prečno črto ob jamboru. Ta jadra so v bistvu 105- ali pa 110-odstotne genove, vendar pa smo jih v žargonu kar preimenovali v flok jadrnice.
Res je, da bi si na jadrnicah želeli imeti jadra, ki bi bila krojena za čim več različnih vetrovnih pogojev in stanj morja, vendar realno to skoraj ni mogoče, saj bi morali biti zelo bogati, jader bi bilo preveč, delo z njimi pa prenaporno. Na sami jadrnici tudi ne bi bilo dovolj prostora za pospravljanje in skladiščenje vseh jader.
Navadno v garderobi resne potovalno-regatne jadrnice najdemo od štiri pa do pet genov in flokov. Mednje po navadi sodijo: lahka genova – uporabljamo jo nekje do osmih vozlov realnega, pravega vetra, srednja genova – uporabljamo jo do hitrosti petnajstih vozlov realnega vetra, težja ali težka genova – njena meja naj bi bila pri dvajsetih vozlih pravega vetra. Naslednje jadro je flok 3 – prvi pravi flok. Ob njegovi uporabi je treba navadno zamenjati tudi oprijemališče škotine na tračnici. Z njim naj bi jadrali v vetrovnih pogojih med osemindvajsetimi in tridesetimi vozli pravega vetra. Flok 4 in flok 5 naj bi uporabljali do hitrosti štiridesetih vozlov realnega vetra ali več. Pri takšnih hitrostih vetra se seveda že spogledujemo z osmimi boforji vetra, kar je seveda za nekatere bralce in jadralce že na meji nenormalnega, vendar pa na morju nikoli ne vemo, kdaj nas lahko kaj takšnega tudi doleti. Flok 5 je namreč navadno že tako velik kakor viharno jadro ali tormentina, ki pa mora biti obvezni del vsake jadrnice, tudi s primerno velikim viharnim glavnim jadrom. Preden nadaljujem, naj omenim, da so prej navedene številke splošne, saj vedno nekoliko variirajo glede na različne kroje in uporabo materialov jader ter različnih plovnih in jadralnih lastnosti posameznih jadrnic.
Prvi korak, ki ga moramo na jadrnici izvesti, je vsekakor izbira pravega prednjega jadra glede na vetrovne pogoje in stanje morja, ki ga pričakujemo. Kakor sem že prej zapisal, ima vsako jadro določene lastnosti in optimalno mejo uporabe. Pod to mejo in nad njo bodo jadralne lastnosti jadrnice najverjetneje precej slabše.
Načeloma si vsi jadralci želimo v valovitem morju ali, še slabše, v morju, kjer je val kratek in strm, nekoliko več prebojne moči. V takšnem primeru bomo uporabili večje jadro, ki ima globlji profil predvsem v spodnjem delu jadra, jadro na katerega lahko računamo, da bomo z njim z lahkoto »plezali« po valovih in lažje ohranjali smer jadrnice.
Prav nasprotno pa lahko v mirnem morju uporabimo jadro, ki je bolj plosko, z manj profila. Nekateri krmarji se v takšnem primeru tudi odločajo za manjša prednja jadra, ki jim omogočajo precej boljši kot jadranja proti vetru.
