Kam? Na Velebit!
Kolikokrat ste ga gledali tam z morske strani in si rekli: enkrat bom tam (na) gori! Na Velebitu, velikem hrvaškem kamnitem zidu, ki ločuje morje od kopnega. Kot se za kolesarski narod spodobi, v katerega smo se Slovenci spremenili predvsem po zaslugi naših kolesarskih zvezd, ne gre, da se ne bi z dvokolesnikom povzpeli nanj in dokazali, da niso zgolj vsem znani priimki Roglič, Pogačar, Mohorič tisti na sončni strani Alp, ki jim premagati 1.000 metrov višinske razlike predstavlja mačji kašelj.
Vsekakor nanj ne morete ravno s tistim zložljivim kolesom, ki vas vsako jutro popelje z barke po svež kruh. Cestno, če nameravate vijugati po makadamskih poteh, pa gorsko kolo je vsekakor obvezno. Poletna pripeka ni ravno idealna za ta podvig, tudi dneve z burjo je treba črtati, med novembrom in majem vas na gorskih cestah lahko pričakajo zaplate snega, kak zgodnjejesenski dan, v katerem smo pravkar, pa zna biti idealen za izlet, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Pa ne le zaradi razbolelih nog, če te niso vajene hudih klancev, ampak predvsem zaradi divje lepote velebitske prostranosti…
Več si lahko preberete v septembrski izdaji revije Val navtika, št. 259.