Kako začeti …?
Velika večina regat, verjeli ali ne, je v bistvu že odločena v kratkem časovnem delčku nekaj minut po štartnem strelu in s prvim rahlim obratom vetra, ki ga seveda moramo izkoristiti sebi v prid. V nekaj naslednjih člankih vam bom poizkušal razložiti, zakaj je temu tako in kako se zadeve lotiti, da bomo tudi sami lahko nekoč jadrali v tisti prvi, zmagovalni skupini.
Če nam na regati z jadrnico uspe štartati med prvimi, to še nikakor ne pomeni, da bomo prvi tudi na cilju. Vendar pa jadrnica, ki slabo štarta, že v začetku tvega, da se na pot odpravlja z dobršnim minusom. Po nogometno bi lahko rekli, da že na začetku izgublja z dve proti nič.
Odličen štart pomeni tudi veliko spodbudo za posadko, saj si bo za dober rezultat prizadevala in dala od sebe veliko več, kakor sicer. Ko smo z jadrnico v ospredju, se uresničujejo besede, da kdor je bogat, bo še bolj bogat. Jadrnica, ki jadra v ospredju sama, ima praktično na voljo čisto vse. Izkorišča nezvrtinčen veter, njena hitrost je največja in z vsakim naslednjim rahlim obratom vetra, ki ga izkoristi, svojo prednost pred tekmeci samo še povečuje.
Na daljših regatah, ki jih poznamo v razredih IMS, CHS in ORC, ki so daljše ali trajajo več dni, je štart prav tako zelo pomemben. Seveda si ne smemo dovoliti nikakršne napake pri štartnem postopku, saj lahko po prihodu v cilj po štiriindvajsetih urah ali več napetega jadranja izvemo, da smo diskvalificirani. Vendar vseeno moramo tudi pri štartu te vrste pokazati določeno agresivnost, zmotivirati posadko karseda najbolj, da bo primerno skoncentrirana ves čas regate, od začetka do cilja. Res je, da ponoči, ko smo sami na morju in ne vemo, kje so naši tekmeci, obstaja velika verjetnost, da koncentracija pade (utrujenost posadke), vendar pa moramo ob tem vedeti, da se isto dogaja tudi na drugih jadrnicah. Potrebno je stisniti zobe in vztrajati, saj ko vzide sonce, kaj kmalu vemo, koliko in kako smo bili uspešni.
Torej, osnovno vprašanje je, kako primerno načrtovati štart regate, da bomo ob štartnem strelu na pravem mestu ali na mestu, kjer si želimo biti sami, in takoj za tem, kam bomo takoj po štartu z jadrnico zajadrali. Večkrat sem že poslušal posadke in krmarje, ki so si dopovedovali, da je bila prva napaka storjena že takrat, ko so jadrali ob štartni črti. Nekje na sredi so jadrnico obrnili proti vetru in izračunali, kateri del štartne črte je favoriziran. Vsi skupaj so delali na tem, da bodo ob štartnem strelu zajadrali z desnimi prednostnimi uzdami na favorizirani strani štartne črte. Težava je nastala v trenutku, ko je na isto štartno mesto poskušalo priti še preostalih dvajset jadrnic, na katerih so razmišljali enako. In spet, ni bila največja težava dren, pokritost jadrnic, kričanje in zmešnjava, ampak to, da takšna regata dobi priokus konjske dirke. Jadrati moramo namreč tako, kot želijo drugi in ne tako, kakor bi želeli jadrati sami. Res je, sami smo nehote zajadrali v past, katere sploh nismo predvidevali.
Potrebno je vedeti, da je jadranje kljub znanju, hitrosti in iznajdlivosti tudi šport, kjer tekmece nadziramo, kontroliramo in si moramo sami v bistvu ta položaj tudi primerno zagotoviti. Ta primernost pa je lahko »pametna«, lahko pa je tudi na široki meji sicer zelo natančnih regatnih pravil, ki si jih eni razlagamo tako, drugi pa drugače.
