Kako s prednjim jadrom do ustrezne hitrosti?
Škotina genove, dvižnica genove in točka vpetja škotine nam omogočajo neskončne možnosti različnih nastavitev, vendar je v danih pogojih na morju prava nastavitev le ena. Tista, ki jadrnici omogoča največjo hitrost ob spodobnem kotu jadranja proti vetru.
V prejšnjem sestavku smo poizkušali najti prednje jadro ustrezne velikosti, primerno moči vetra in stanju morja. Tokrat pa si bomo pogledali, kako škotina genove, dvižnica genove in točka vpetja škotine vplivajo na obliko prednjega jadra. Napetost škotine in različne nastavitve točke vpetja škotine vplivajo predvsem na globino jadra in na obliko zadnjega roba prednjega jadra. Medtem ko različne napetosti dvižnice omogočajo tudi nekaj globine (trebuha) jadru, pa lahko ta »trebuh« jadra pomikamo nekoliko naprej ali proti sredini jadra, odvisno od tega, kaj potrebujemo. Prav tako na obliko jadra vpliva tudi ustrezna napetost prednje pripone.
Nastavitev točke vpetja škotine prednjega jadra oziroma njeno pomikanje vpliva na različne kote in napetosti prednjega jadra. Učinek je seveda takojšnji glede oblike prednjega jadra, predvsem pa izkoristka njegove moči, ki naj bi se izkazala skozi celotno prednje jadro. In na koncu še ustrezna nastavitev jambora, ki s svojo obliko ali krivino in različno napetimi priponami še kako vpliva na obliko jadra in njegov izkoristek, predvsem pa na hitrost in stabilnost jadrnice.
Začetna nastavitev napetosti škotine prednjega jadra izhaja iz tega, da je jadro preko škotine napeto le toliko, da na jadru nimamo gub in da je jadro dovolj polno in se ne prazni (protitrebuh). Z drugimi besedami povedano, škotino prednjega jadra popustimo, da nam ga veter zatrese (jadro je prazno). Nato škotino pritegujemo toliko, da se nam jadro lepo napolne in nič več. V tem trenutku imamo prednje jadro z najboljšim možnim in pravilnim pretokom zraka. Večna uganka jadralcev, ki uravnavajo prednja jadra, je, kako nastaviti jadra, da najdemo neko dobro ravnovesje med hitrostjo jadrnice in kotom jadranja proti vetru. Večkrat se nam zgodi, da med jadranjem, ko jadrnica dosega že največjo hitrost, poizkušamo še nekoliko bolj pritegniti jadra in upamo, da bomo mogoče vsaj kot jadranja še nekoliko izboljšali. Pa se navadno izkaže, da je takšno prednje jadro preveč pritegnjeno, hitrost jadrnice ostane ista ali pa se še nekoliko zmanjša. To je napaka, ki jo jadralci še prevečkrat naredimo. Takšno pretegnjeno jadro moramo čim prej popustiti in ga nastaviti tako, da imamo spet najlepši pretok zraka skozi celo jadro. V tem trenutku se za jadralca, ki uravnava prednje jadro, začne težavno delo, kako zadovoljivo uskladiti napetost prednjega jadra za ohranjanje hitrost in dobrega kota jadrnice. Težava je namreč v tem, da je razlika med dobro ali slabo nastavitvijo lahko le v nekaj milimetrih ali dveh do treh centimetrih. Preveč pritegnjena škotina in jadrnica postane lena oziroma se ne odziva. Popuščena škotina – nikakor ne dosegamo kota jadranja proti vetru, kakor bi si želeli. Vendar pa si je potrebno zapomniti, da vedno najprej iščemo hitrost jadrnice in šele nato ustrezen kot jadranja proti vetru. Seveda pa je potrebno ob vsaki spremembi hitrosti in smeri vetra in stanju morja ustrezno reagirati in jadro ponovno ustrezno nastaviti. Zato o tem postopku lahko govorimo, da ima neomejene možnosti različnih nastavitev in nam na jadrnici seveda ponuja obilo dela in veselja. Vendar pa nastavitev prednjega jadra ni odvisna samo od ustrezne napetosti škotine. Dvižnica prednjega jadra je spet eden od elementov, ki ga ne smemo nikoli zanemariti in ima pomembno vlogo pri doseganju hitrosti in želenega kota jadranja proti vetru. Dvižnica prednjega jadra vpliva predvsem na postavitev največje globine v prednjem delu prednjega jadra. Osnovna nastavitev prednjega jadra naj bi bila takšna, da dvižnico prednjega jadra napnemo toliko, da se izognemo vodoravnim gubam tkanine jadra. V šibkem in srednjem vetru je boljše, da je dvižnica še za centimeter bolj popuščena, kakor pa preveč napeta.
