Kaj vse je potrebno pripraviti pred štartnim strelom?
Preden se z jadrnico odločimo zajadrati na regati, je potrebno opraviti zelo veliko dela. V prvi vlogi se kot organizator na tem mestu spet pojavlja taktik (kot vedno človek za vse), lahko pa se v tej vlogi znajde tudi krmar ali lastnik jadrnice. Vendar se pa še najbolj obnese, če znanje in moči vsi skupaj združijo za čim večji športni uspeh.
Preden regatna jadrnica zapusti privez v marini in se odpravi na regatno polje, naj bi imela vse stvari na svojem mestu. V mislih imam predvsem dovolj številčno in usposobljeno posadko, zbrane pravšnje, predvsem pa funkcionalne podatke in v grobem izdelano strategijo jadranja za tisti dan. Narediti bi si morali nekakšen splošni spisek vseh mogočih opravil in preverb, ki jih je potrebno opraviti, predvsem pa izpolnjevati, preden izplujemo in se začnemo boriti za uspešen rezultat na regati.
Začnimo pri taktiku, ki mora zbrati vse razpoložljive informacije o vremenu, vključno z meteorološkimi napovedmi iz časopisa in tistimi, ki jih predvajajo lokalne radijske postaje. Ob prisotnosti večje plime in oseke naj bi s pomočjo tablic že izračunal točno, ob kateri uri kaj nastopi. S seboj pa potrebuje tudi vso tisto opremo, ki sem jo že zadnjič naštel. Vsekakor pa se mora dobro posvetovati s krmarjem in vsemi najizkušenejšimi člani posadke o vsem, kar zadeva taktiko tistega dne. Zavedati se mora, da bo potrebno na primer ob manj izkušeni posadki menjavo jader časovno opravljati nekoliko prej, ne pa čakati do zadnjega trenutka, ter tvegati večje izgube časa pri obratu na oznaki.
Na regatnem polju moramo biti vedno prisotni dovolj zgodaj. Le tako bomo lahko pripravili natančnejši načrt taktike jadranja tistega dne. Krmar in taktik morata poskrbeti, da je jadrnica primerno založena z ustreznimi jadri, katere bomo ta dan uporabljali, hrano in pijačo, s seboj moramo imeti tudi ustrezno količino goriva za motor – posadka naj bo prisotna. Vse to mora biti opravljeno, še preden se začne sestanek krmarjev. Če sestanek ni predviden, se počasi s posadko (zamudam naj bi se seveda izogibali) odpravimo na morje. Na regatnem polju naj bi bili najmanj eno uro pred strelom za deset oziroma šest minut. V tej uri časa bomo seveda čim več jadrali in zbirali prepotrebne podatke o hitrosti vetra, smeri vetra, rahlih obratih in morebitnih sunkih, predvsem pa o tem, v kakšnem časovnem razporedu si le-ti vrstijo. Če imamo na jadrnici mlado, še neuigrano posadko, potem ji vsekakor nekaj treninga ne škodi. Jadrajmo proti vetru na obeh uzdah, posadka pa naj se seveda prej nekoliko ogreje. Preizkusimo kote jadranja proti prvi oznaki. Če v praksi kot proti vetru na levih uzdah znaša 160 stopinj, na desnih pa 250 stopinj, kota skupaj seštejemo in delimo z dve (računamo seveda s pomočjo kompasa, ki ga imamo na razpolago na jadrnici). Na ta način izračunamo kot pravega, realnega vetra. Zajadrati poizkusimo tudi z vetrom, nekaj obratov s špinakerjam nikakor ne škoduje, predvsem pa posadki da vedeti, da gre sedaj zares. Na koncu ga počasi in lepo zložimo, saj ga bomo še zagotovo potrebovali. Tudi čas, potreben za prihod na regatno polje, naj bo čim bolj racionalno izkoriščen. Na vetrovne razmere bodimo pozorni že med tem, ko se vozimo na regatno polje. Dvignimo jadra in pritegnimo škoto in škotino, poizkušajmo jadra obdržati polna, opazujmo, kaj se dogaja. Če je vetra manj in ob tem uporabljamo motor, prav tako natančno opazujmo inštrumente in poizkušajmo ugotoviti, kaj se z vetrom dogaja.
