Jure Bukavec
Z oblikovalcem Juretom Bukavcem iz studia UNIELLé smo se pogovarjali o njegovem dosedanjem oblikovalskem delu, o trendih pri oblikovanju megajaht ter o njegovih prihodnjih projektih plovil za zabavo. Tudi v Sloveniji imamo oblikovalce, ki dostojno zastopajo naše znanje tudi na najbolj megasejmu v Monaku.
Kako ste začeli svojo oblikovalsko pot? Kje ste končali šolo in dopolnilno usposabljanje?
Diplomiral sem na oddelku za industrijsko oblikovanje Likovne akademije v Ljubljani, ter študij nadaljeval na Danskem v Kopenhagnu, prav tako smer industrijsko oblikovanje. V Ljubljani imamo samo smer industrijskega oblikovanja, ki je zelo splošna, medtem ko se v Kopenhagnu industrijski dizajn razbije na zelo veliko smeri oziroma podzvrsti. Študij oblikovanja jaht, s katerim se ukvarjam, kot vem, zaenkrat še ne obstaja. Vsi izhajamo iz vrst industrijskih oblikovalcev, arhitektov oziroma bolj tradicionalno, tehnično, iz vrst ladijskih inženirjev, tako imenovanih »naval« arhitektov.
To pomeni, da je bila usmeritev za oblikovanje jaht v vas že nekaj časa ali drugače povedano, so vam bila plovila všeč in ste želeli nadaljevati svojo strokovno pot med navtiko?
Lahko rečem, da je bila ljubezen do jaht, morja in navtike od nekdaj, čista usmeritev pa je bila bolj naključna. Po vrnitvi iz Kopenhagna so v našem znanem podjetju na Bledu, Seaway, iskali podobne profile, kjer sem se zaposlil in tako tudi prišel v to dejavnost. Ko sem se zaposlil v podjetju Seaway, sem začel delovati v navtiki. Podjetje je bilo v tem času usmerjeno bolj v oblikovanje in projektiranje in lahko rečem, da sem tam spoznal stroko, ne samo skozi projektiranje, ampak tudi skozi delavnico, izdelavo orodij in podobno. Pridobil sem veliko izkušenj in zelo celovit vpogled v sam proces, kar mi je pozneje zelo koristilo.
Vaša pot je bila povezana s projekti podjetja Seaway. Pri katerih projektih ste sodelovali?
K Seawayu sem prišel kot oblikovalec-računalniški 3D modelar. Zaradi uvajanja 3- in 5-osnega rezkanja in izdelave orodij za kompozitne dele s to novo tehnologijo, je bilo moje delovanje v tem času usmerjeno predvsem v 3D modeliranje. Začel sem na projektih prinz 33, prinz 36, prinz 40, ACM arcoa, največji prispevek pa sem imel pri projektu skagen 50, kjer sva s kolegom inženirjem Lukom Žagarjem, danes zaposlenim v podjetju Akrapovič, delovala kot zelo uspešen tim.
Po Seawayu se je vaša pot nadaljevala v Italiji pri družbi Nuvolari-Lenard?
Iz Seawaya sem šel v Italijo v oblikovalski studio Nuvolari-Lenard, kjer je partner Slovenec Dan Lenard. Ta studio je za razliko od Seawaya usmerjen samo v dizajn, kar pomeni več projektov v krajšem času, to pa je bilo s stališča »učenca« zelo dobro. Tam semdelal kot zunanji partner 3 leta. Moja vloga je bila 3D modeliranje zunanjosti, pri nekaterih projektih pa sem vodil tudi pripravo generalnih načrtov notranjosti. Zunanjost in notranjost se na jahti prepletata in težko je oblikovati samo zunanjost oziroma samo notranjost, istočasno se dela in kontrolira oboje. Z Danom Lenardom sva zelo dobro sodelovala. Pripravil je osnovni koncept in vizijo izgleda, jaz pa sem to konkretiziral do podrobnosti in v 3D obliki prenesel v računalnik. Računalniški 3D model je danes končni izdelek in rezultat oblikovanja, ki je osnova za vse vizualizacije in samo izdelavo. Delali smo na plovilih, megajahtah med 40 in 85 metrov dolžine.
Ko ste se vrnili v Slovenijo, ste sodelovali na projektu soraya 46?
Ja, gre za moj prvi, povsem samostojni projekt oziroma projekt v okviru mojega studia UNIELLé. V času pred recesijo je bila navtika nekaj let v neverjetnem vzponu in porastu. Skupina investitorjev je v tem videla svojo priložnost in mi zaupala oblikovanje, kar sem jim poskušal vrniti s karseda veliko angažiranostjo in predanostjo projektu. Soraya 46 je izpodrivna, štiripalubna megajahta, dolga 46 metrov, široka 9 metrov, za 12 gostov in 9-člansko posadko ter z vsemi standardnimi zahtevami, ki jih plovilo te dolžine potrebuje. Navtična srenja je zelo konservativna in preveč revolucionarni projekti niso vedno prodajni zmagovalci, ampak nekaj inovativnosti je vseeno potrebne. Soraya 46 je zadosti drugačna, da ponuja nekaj več, česar podobne barke nimajo.
Slišimo, da pripravljate večji model soraya 70!
