Jesenska pravljica
Najprej je bila cela sezona vroča in suha, za poslastico sem dobil še najlepši september v življenju, potem pa v enem dnevu vse: burja, dež, padec temperature iz 35 na 15 stopinj. Kombinacija burje, maestrala, zahodnika in vzhodnika celih 20 dni, morda vmes kakšnega pol dneva vsake toliko malo pavze in zopet veter, včeraj končno težko pričakovani jugo, dež in danes sonce ter bonaca. V pričakovanju lepega vremena sem naslednjih 60 dni, dokler še traja sezona lova na tune. Še dobro, da imam ob ribolovu tudi druge hobije, ki so sicer sezonsko opredeljeni, najbolj strasten med njimi pa je nabiranje gob. Jurčkov, če sem čisto natančen. No, saj nabiram tudi mavrahe, lisičke, šampinjone, borovo grivo, golobice, možke, ježke, jordane ali karžlje, marele, tintnice, črne trobente, štorovke, skratka, nisem amater, ampak jurčki so tista pika na i. Zame so jurčki v gozdu kot tuna v morju. Vsak dan sem bil najprej v visokogorju nad Tržičem, tam so jurčki najboljši, najlepši, nič črvov, trdi kot kamen, belo meso, njami. Naslednja lokacija je bil Horjul, tam sem nabral manj jurčkov in več ostalih gob, ki pa sem jih letos na veliko sušil, saj bo zima dolga, prijateljev imam vsako let več, tako da bodo na repertoarju juhe in rižote. Zadnja lokacija, za prve dni oktobra, pa je prava poslastica za poznavalce: Janče, jesenski goban ali ajdovček, jurček s črno oziroma temno rjavo kapo, majhen in čvrst, okusen za 10 od 10 točk. Nekaj za v skrinjo, tja dam kar cele, samo ostrgane iglic, vejic, listja, vse ostalo sem letos sušil. Imam super sušilnik za sadje, gobe, zelenjavo, s kar 8 pladnji. Zelo enostavno je: gobe narežem na 5 mm debele lističe in čez noč so suhe. Skladiščim v leseni škatli, ki diha, da ne bi plesen napadla ene boljših začimb v kuhinji. Suhi jurček je začimba, ki jo lahko uporabimo na 100 in več načinov. Niso samo juhe tiste, ki se veselijo suhega jurčka.
Carpaccio lignjev s surovimi jurčki
Za carpaccio lignjev ne potrebujemo prav posebnega znanja. Lignje dobro očistimo črnila in drobovine, jih z ostrim nožem narežemo na tanke rezine, solimo, pokapljamo z malo olivnega olja, dodamo mleti poper in serviramo. Meni osebno je tole najboljše na rahlem pireju iz krompirja, ki smo mu dodali le sol in maslo. Posebej na tanke rezine narežem še svežega jurčka, sol, malo limone in svež drobnjak. Potem je lahko ustvarjati krožnik, vsakič drugače, brez »kiča« prosim, le osnovne sestavine. Takšne super jedi rad jem z japonskimi palčkami. Jedi, zaužite z lesenim priborom so okusnejše, preverjeno. Malo se potrudimo, ampak vaja dela mojstra, tako da so pri meni palčke skoraj že tako, kot da bi gledal postrani kot Japonci. Enostavno obožujem japonsko kulinariko, sicer pa sem sodi tudi kitajska, tajska, indonezijska, vse, kar je lahko in sveže sveže. Ja, dvakrat sveže. Čim bolj surovo, da dobimo vase vse pozitivne substance posamezne sestavine. Le pri vinu se težko zadržujem, belo, suho, sveže, lahko, čim več (glej malvazija istrska.com)…
Več si lahko preberete v št. 233 revije Val navtika
