Jardines de la Reina

Jardines de la Reina, Kraljičini vrtovi po slovensko, podvodni državni park ob južni obali Kube – to je bilo moje prvo čezoceansko potapljaško potovanje. Zgodilo se je v zadnjem letu, pri katerem se je spredaj še pisala enica. Ostalo mi je v zelo lepem spominu, predvsem zato, ker je bilo to moje prvo bližnje srečanje z morskimi psi. Takrat sem si obljubil, da se bom sem ponovno vrnil.

A naslednje leto sem odpotoval na vzhod, v Indonezijo. Azija me je očarala, ne samo njeni koralni grebeni, ki so mnogo barvitejši od kubanskih, tudi zunanji del. Zato sem nadaljeval s potovanji na vzhod – sledili so Maldivi, Filipini, Tajska, Malezija … A ves čas mi je nekaj v podzavesti govorilo, da se moram vrniti tudi na Kubo. Čeprav je podvodni svet jugovzhodne Azije nedvomno najlepši na planetu, mu nekaj manjka: morski psi! Žal so ti kraji vse preblizu velike Kitajske, ki je glavni krivec za množične pokole teh čudovitih plenilcev, zato so v teh vodah že precej redki.
Potem sem začel ponovno odkrivati Ameriko, kajti njene vode so veliko bogatejše z morskimi psi kot azijske. Bil sem v Mehiki, Kolumbiji, Panami, Kostariki, na Bahamih … In tu odkrival čudovite lokacije za morske pse. Ravno Bahami pa so me ponovno spomnili na Kubo. Koralni grebeni Bahamov so podobni kubanskim, toda precej revnejši. Rekel sem si, da je zdaj res že skrajni čas, da se vrnem na Kubo.
Žal pa se je medtem potapljanje na Kubi ves čas nezadržno dražilo, in ko sem se za ponovni obisk Kraljičinih vrtov odločil v februarju 2016, so bile cene že več kot trikrat višje kot ob mojem prvem obisku ob koncu prejšnjega tisočletja …

… V glavnem smo videvali dve vrsti morskih psov, ki pa sta si med seboj zelo podobni – to so svilnati morski psi (lat. Carcharhinus falciformis) in karibski grebenski morski psi (lat. Carcharhinus perezii). Svilnati morski psi živijo samo plitvo pod morsko gladino in se skoraj nikoli ne približujejo dnu. So malo bolj podolgovati z bolj koničasto glavo, daljšo repno plavutjo in zaokroženo hrbtno plavutjo. Njihova barva pa je, če jih gledamo dovolj od blizu, rjavkasto bronasta, vendar z razdaljo hitro zbledi v sivo. Grebenski morski psi so bolj čokati, s krajšim nosom in repno plavutjo, ostrejšo trikotno hrbtno plavutjo, so sive barve. V glavnem živijo blizu morskega dna, vendar so se z nami dvigovali tudi na dekompresijsko globino. Zanimivo pa je to, da se nikoli niso družili in mešali med seboj. Kadar so bili pod površino svilnati psi, se grebenski psi niso nikoli dvignili z dna! …

Več si lahko preberete v 216. št. revije Val navtika.