Jajca

Na neki svečani večerji je zavistna in domišljava španska gospoda Kolumba zbadala: »Res je, odkrili ste nenavadne dežele onstran morja. Toda, kaj pa je to takšnega? Vsak od nas lahko zajadra čez ocean in na drugi strani doseže obale otokov. Takšno jadranje je pravzaprav najpreprostejša stvar na svetu.”

Kolumb je nekaj časa molčal, nato vzel s krožnika jajce in družbo vprašal: »Kdo izmed vas, gospodje, lahko to jajce postavi pokonci?«

Ko nikomur od jare gospode tega ni uspelo storiti, so bili vsi trdnega in enotnega mnenja, da tega pač ni mogoče storiti. Pa je Kolumb z jajcem nežno udaril po mizi, narahlo natolkel lupino, jajce postavil kvišku in dejal: »Poglejte gospodje, ni težko storiti stvari, za katere sicer vi trdite, da jih je nemogoče opraviti. Vsakdo jih lahko stori, a šele potem, ko mu nekdo pokaže, kako. Razlika med vami in menoj je v tem, da vi mislite, da je nekaj nemogoče ali pa, da bi tudi vi to znali storiti, jaz pa sem to preprosto storil.«

No, pa si poglejmo, na kratko in preprosto, jajca skozi čas in njihovo uporabo malce pobližje še mi.

Lahko rečemo, da so jajca pravzaprav prastaro živilo, saj smo ga ljudje uživali že v prazgodovini. Najprej smo jih pobirali iz gnezd divjih ptic, ko pa smo ugotovili, da ta pridno znesejo nova, smo si omislili udomačitev ptic.

Divje kokoši so bojda prvi udomačili v tropskih in subtropskih krajih jugovzhodne Azije in v Indiji že 7.500 let pred Jezusovim rojstvom. Znano je, da so Kitajci že pred tisočletji ob kokošjih cenili še golobičina jajca, Japonci pa predvsem prepeličja. Stare podobe pričajo, da so nojeva jajca cenili Feničani in Sumerci.

Zgodovinarji trdijo, da so bila jajca v precej široki uporabi tudi v starem Egiptu, uživali pa so predvsem kokošja in pelikanova jajca. Ta navada se je prenesla v Grčijo, kjer pa so najrajši uživali prepeličja jajca.

V antiki so filozofi jajce primerjali s štirimi elementi življenja: zemlja je lupina, voda beljak, ogenj rumenjak, zrak pa zračni mehurček. Bolj kot Grki, ti so namreč uživali predvsem prepeličja jajca, pa še to redko, so imeli jajca v čislih stari Rimljani. Ti so jih namreč začeli uporabljati tudi kot sestavino v mnogih jedeh. Na primer v kruhu, raznem pecivu in slaščicah. Razvpiti starorimski slavnostni obroki se mnogokrat začeli prav s trdo kuhanimi in nadevanimi jajci, kot posebna poslastica pa so takrat veljala pavičina jajca.

V srednjeveški Evropi so na splošno jajca uporabljali predvsem v kruhu, šele nato pa kuhana, ocvrta in poširana. Predvsem v Franciji, Italiji in Španiji je prav v tem času nastalo veliko novih receptov. Jajčne jedi so še zlasti cenili v času renesanse, saj so na primer trdo kuhana jajca postala tudi domiselni in okusni okraski tudi na kraljevih pojedinah.

Da je skozi stoletja v Evropi nastalo resnično veliko jajčnih receptov, govori tudi podatek, da je bilo času francoske revolucije znanih kar 685 različnih načinov priprave raznovrstnih jajc.

Danes v široki prodaji po navadi naletimo predvsem na kokošja jajca, le poredkoma, pa še to le v kakšni specializirani trgovini ali boljši restavraciji, pa lahko kupimo ali okušamo še gosja, puranja, prepeličja ali nojeva jajca.