Jadrnica Habibi

Skoraj mlad par, sva se znašla po zaporedju avto-letalo-letalo-avtobus-trajekt na grškem otoku Aegina. Tu imava dogovorjen ogled prve barke na seznamu zanimivih v Grčiji, kot sva jih našla na internetu preko enega samega posrednika. Nahaja se na enem izmed suhih privezov, ali kot jim rečemo mednarodno – boatyard (ki jih je v Grčiji vse polno), na severu otoka. Imava nejasne zemljevide, telefonsko številko mojstra Asparakisa, ki ne deluje (dokler ne ugotoviva, da so Grki pred kratkim spremenili področne kode) in dva šklepetajoča bicikla. Ko zjutraj pribrcava do dvorišča, hitro zagledava malo modro dvojambornico Blue Duck. Počakava še mojstra s ključi, a to je tudi vse, kolikor se nama posveti, na ladjo morava splezati brez lestve. Romantično malce starinska notranjost se izkaže za starinsko, nevzdrževano, oguljeno. Povezava med sprednjo in zadnjo kabino je onemogočena zaradi ogromnih »bomb« za ogrevalno peč. Plasti bele barve v kokpitu prekrivajo razne izbokline in vdolbine starih plasti, poškodb … Vetrni avtopilot samo onemogoča plezanje na barko. Hm, a to se dobi za takšen denar? Sedaj sva malo zmedena, saj ko sva prihranke za hišo mentalno preusmerila v barko, sva mislila, da se s tem izogneva zidanju, vrtanju, adaptiranju in podobnemu.

Odškripava nazaj v mesto, ob dveh se morava vkrcati na edini trajekt, če želiva še danes do mesta in otoka Porosa, kjer naj bi videla naslednjo barko na seznamu. V simpatičnem mestecu na poizvedovanje, kje bi bil Poros Yacht Sevice, začudeno gledajo; treba je omeniti osebno ime. Sicer pa pokličem po telefonu, Vikos nas čisto nič po grško pričakuje in da napotke za pešačenje. Na trgovini Vikos Marine pozdravni napis: »Tudi če IKEA nima, pri nas imamo«. Počakamo še brata, ki pripelje potrebni čoln, ker je ladja na drugi strani preliva, na kopnem Peloponeza pravzaprav. Prvi vtis nad contest 36 je slab, saj je podvozje kar dobro obdelano. Kokpit in notranjost, če odmislimo prah, pa sta že druga zgodba. Vikos se začudi, ko poveva trenutno zahtevano ceno, očitno je nizka. Lastnik je popokal kovčke in sedaj živi na Tajskem, hramba barke nekaj stane, zato bi se je rad čim prej rešil. Vikos namigne, kako malo bi stalo potrebno popravilo pred izplutjem, motor je popolnoma nov … Nekako nimava dovolj časa za razmišljanje, kako bi bil možen servis kar pri njemu, saj je videti zelo uslužen in profesionalen, ker se nama že mudi nazaj v mestece, da ujameva še zadnji hitri trajekt »leteči delfin« za Atene.