Jadraš? Itak!

Pa je še en jadralski mesec za nami, priložnosti za regatiranje je bilo ogromno, saj so se regate v slovenskem morju vrstile druga za drugo, začenši z Valovo regato v Izoli. Sam sem imel in imam še vedno »»polne roke vrvi«».

Ker se je vsak od nas že vprašal – nekateri kot lastniki, drugi kot del ekip – kako bi bilo, ko bi imel drugačno jadrnico, ali pa, ja prijatelj jo je predelal, dodal višji jambor, pa spojler na krmi, pa marsikaj še, in sedaj je hitrejši od nas!? Odgovor zakaj se prevečkrat zdi logičen. Lahko povem, da se projektant s takšnimi in podobnimi vprašanji srečuje vsak dan. Tako od danes naprej preidemo na malo bolj tehnični del jadranja, to pa zato, ker sam kot jadralec in strojnik po poklicu mislim, da bi bilo pametno, da vsak posameznik vsaj deloma razume, kako sploh pridemo do izdelka, ki mu jadralci pravimo jadrnica.

Tokrat gremo z uvodno temo: plovne lastnosti jadrnic.

Glede na plovne lastnosti lahko jadrnice razdelimo na pet osnovnih skupin:

·        Jadrnice z lahko kobilico (smernikom) oziroma tiste, pri katerih se stabilnost uravnava s premikom teže posadke.

·        Jadrnice s težkimi kobilicami, kjer je osnovna stabilnost zagotovljena že s samo težo kobilice.

·        Večtrupne jadrnice. Sem sodijo katamarani, trimarani …

·        Druge vrste plovil, ki uporabljajo jadro kot pomožno pogonsko sredstvo.

·        Jadrnice za po ledu, kopnem …

V tem prispevku se bom omejil le na prve tri skupine, saj te zajemajo regatne jadrnice.

Pri načrtovanju teh plovil se nam zastavijo naslednja vprašanja: