Jadranje proti oznaki z levimi uzdami

Jadranje proti oznaki z levimi uzdami

Val 152

Jadralski nasveti

AVTOR Robert Rodman
FOTO Robert Rodman

Jadramo ostro proti vetru in se oznaki ali boji – zaradi takšnih ali drugačnih razlogov – približujemo z levimi, neprednostnimi uzdami. Poglejmo si nekaj slabosti, pa mogoče tudi prednosti, ki jih moramo v nastalem položaju izkoristiti sebi v prid.

Različne taktične odločitve, nenaden obrat smeri vetra ali pa iskanje prepotrebnega prostora na nekem regatnem polju, polnem jadrnic, nas lahko prisilijo, da se odločimo jadrati po levi polovici regatnega polja. Posledica takšnega jadranja je vsekakor tudi približevanje oznaki z levimi neprednostnimi uzdami. Če se kolikor toliko udeležujete regat, potem se je potrebno zavedati tega, da nas doleti to, da sta od desetih približevanj oznaki vsaj dve takšni, ko prihajamo na bojo z levimi uzdami. Takšno približevanje (enako velja za jadrnice, ki jadrajo z desnimi uzdami, vendar se boji ne približujejo po idealni liniji – so pod njo) bo vsekakor krmarje jadrnic sililo h kršenju jadralnih pravil, ki veljajo za približevanje oznakam. Nujno je seveda vedeti, katerih regatnih pravil se je v tem trenutku potrebno držati, in sicer: pravilo 10, 18.1b in 18.3, kar pomeni nekako takole: jadrnica, ki jadra z levimi uzdami, se mora oddaljiti od jadrnice, ki jadra z desnimi uzdami, pred oznako nima nikakršne prednosti in če na oznaki obrača v krogu dveh dolžin jadrnice pred jadrnico, ki jadra z desnimi uzdami, mora to izvesti tako, da druge jadrnice niti za en sam trenutek ne ovira.

Predstavljajmo si, da jadramo proti oznaki z levimi uzdami. Z nasprotne strani jadrajo proti nam jadrnice z desnimi uzdami, nekje na idealni liniji (lay line). Sedaj pa pozor; če so te jadrnice jadrale na oznako previsoko, to pomeni, da sedaj, ko se približujejo boji, nekoliko pojajo (ne jadrajo več ostro proti vetru). To njihovo napako lahko vselej izkoristimo in v njihovi bližini naredimo obrat (sedaj jadramo v njihovi zavetrini in imamo prednost), lahko jih silimo v ponovno jadranje ostro proti vetru, da se izognejo trčenju, obenem pa nismo kršili nobenega od prej naštetih pravil.

Nekoliko se stvar zaplete le v primeru, če smo že v krogu dveh dolžin in nasprotno jadrnico prisilimo h kakršni koli spremembi smeri, sploh pa, če mora jadrnica, ki že jadra ostro proti vetru, še dodatno zajadrati v veter. Seveda je naša napaka brezpredmetna in v takšnem primeru je najboljše in pošteno, da dvignemo zastavico I in naredimo dva kazenska obrata za 720 stopinj ter se s tem odkupimo.

V naslednjem primeru prav tako jadramo proti vetru z levimi uzdami in se približujemo oznaki. Tokrat so jadrnice na nasprotni strani natančnejše in jadrajo po idealni liniji ter se prav tako približujejo oznaki. V tem trenutku moramo biti zelo pozorni na križanja jadrnic. Nujno moramo najti dovolj velik prostor, da nikakor ne oviramo jadrnic, ki jadrajo proti nam z desnimi uzdami in ne storimo prekrška. Če smo uspešni in prejadramo na drugo stran brez posledic za našo jadrnico, potem naj velja, da še kar naprej jadramo v tej smeri, dokler ne dosežemo novega čistega vetra, šele nato naredimo obrat.

Zaradi tega manevra bomo oznako objadrali nekoliko naokoli, naredili bomo nekoliko več poti, kar pa navsezadnje niti ni za nas tako slabo. V trenutku imamo več manevrskega prostora, obrate z vetrom naredimo takrat, ko je to potrebno in si to želimo, popolnoma neovirano od drugih. Včasih se nam mogoče tudi izplača, da krmarja sosednje jadrnice poprosimo, da nam da nekaj prostora. Če je moder, se nas bo nekoliko usmilil in nam dal nekaj prostora. S tem bo naredil seveda uslugo tudi sebi, kajti pozneje po obratu ne bo imel naše jadrnice na grbi, da bi mu jemala veter, saj bo nekoliko oddaljena. Drugače je v primeru, ko si jadralci med seboj ne dajo »dihati«, prostora je malo, vse gre na milimetre. Pozneje pa nastane kup hude krvi, kajti jadralci so med seboj blokirani in ne morejo jadrati tako, kot bi si želeli.