Jadra A do Ž
Tokrat nadaljujemo s temo materialov. Že zadnjič sem opisal, s kakšnimi problemi in težavami se soočajo proizvajalci tkanin, jader in material sam. Seznanili smo se s prednostmi in slabostmi dakrona, kot najbolj razširjenega materiala, kjer smo lahko razbrali, da zadovoljuje potrebam potovalnih, deloma tekmovalnih jadrnic, predvsem manjših.
Če vemo, da se teža in prostornina plovil večata s kvadratno potenco, potem nam je jasno, da se tudi sile enakovredno povečujejo. Pri velikih obremenitvah si želimo, da bi jadro ohranilo čim dlje časa prvotno obliko, torej dakron kot takšen ne pride v poštev. Zaradi takšnih zahtev so bili primorani iskati alternativne materiale. Ti materiali so kemijsko podobni dakronu, le da je končna sestava drugačna. Takšne materiale imenujemo kompoziti. Sestavljeni so iz več plasti, največkrat treh in zato jim rečemo kar sendvič konstrukcija. Torej ima nosilno plast iz ene strani, na katero so nanesene niti različnih materialov, katere služijo kot struktura. Nosilna plast ali zunanji sloj sendviča je največkrat kar PVC (polivinilklorid), PP (polipropilen) ali PET (polietilen), torej razne vrste plastik. Notranja strukturna plast ali niti pa so PVC, aramid, ogljik … Takšna jadra na oko prepoznamo po razni obarvanosti, prosojnosti in mrežni strukturi. Njihove lastnosti so: zelo dobra vodoodpornost, zrakoneprepustnost in visoka natezna trdnost. Poglavitne slabosti pa so: nizka odpornost na točkovne napore, neodpornost proti UV žarkom, zunanja membrana sčasoma poči zaradi neprimernega ravnanja in zlaganja, se začne luščiti, še zlasti pri načinu izdelave brez lepila. S takšnimi jadri je zato potrebna dodatna pazljivost pri rokovanju in hranjenju, če želimo doseči neko razmeroma dolgo življenjsko dobo. Seveda obstajajo zaščite in ena izmed njih se imenuje tafeta ali sloj odpornejšega materiala preko nosilne folije, kar naredi jadro manj občutljivo. Takšna jadra so že veliko bolj primerna za potovalne jadrnice ali takšne jadrnice, kjer jader ne snemamo iz snastja vsak dan. Slaba lastnost tafete je, da doda velik del teže jadru, pri čemer ne gre pozabiti, da vsak kilogram na 15 metrih višine in več zmanjša stabilnost jadrnice. Vsi proizvajalci in jadralci težijo k temu, da bi bil nadvodni del jadrnice karseda lahek, saj je to recept za najboljše performanse jadrnice same.