Italijanska mesta na vodi
Topli pomladni žarki, ki so letos naravo že zelo zgodaj dvignili k polnemu razcvetu, so nas spodbudili, da otvoritev navtične sezone začnemo prej kot po navadi, pa tudi malce bolj romantično in predvsem drugače. Svojega premca tokrat nismo obrnili proti južni, temveč proti severozahodni obali Jadrana. Ta del večina slovenskih navtikov kljub bližini kaj rado spregleda. Pa ne le v Benetke, ki so v teh pomladnih mesecih najbolj primerne za navtični obisk, vredno je zaviti tudi v druge kanale oziroma lagune, s katerimi je prepreden severni del Tržaškega zaliva.
Že prvi dan nas je po izplutju iz marine Izola razveselil ugoden spomladanski termični veter – maestral, ki nam je pomagal, da smo 15 NM milj oddaljen Gradež prejadrali v dobrih dveh urah. Pred Gradežem, mestom, ki ga je leta 1892 sam cesar Franc Jožef označil za »prvo obmorsko letovišče cesarstva«, naletimo na svetilnik, ki plovila »usmerja« naravnost v kanal. …Gradeška laguna na zahodu prehaja v maransko laguno. Pritoki sladke vode precej blažijo njeno slanost, kar naj bi bil tudi razlog za številne ribje naselitve. Ribištvu, ki je tudi danes precej razširjeno (pestra gastronomska ponudba), se je v sredini prejšnjega stoletja pridružila še turistična dejavnost, saj tukajšnje zlato peščene plaže veljajo za med najbolj obiskanimi na vsej italijanski obali (8 km dolga peščena plaža se nahaja točno na pol poti med Benetkami in Trstom, na skromni razdalji 90 km, po morju pa še manj), mesto Lignano pa se lahko pohvali z največjim pristaniščem v Italiji – vse tukajšnje marine skupaj nudijo več kot pet tisoč privezov. …
…Ker smo že v beneški laguni, ne gre, da si ne bi ogledali še njenih najzanimivejših otokov: Murano, Burano in Torcelo. Leta 1850 je bilo v laguni preko 60 otokov, danes pa jih je samo še polovica. So dveh izvorov: eni so peščene sipine, drugi pa aglomerati naplavin, ki so jih nanosile reke.
Otočje Murano je dolgo časa peljalo samostojno pot, saj se je razvijalo vzporedno z Benetkami. Ko je bila leta 1291 v Benetkah zaradi številnih požarov, ki so uničevali pretežno beneške lesene hiše, prepovedana steklarska obrt, se je ta prenesla na Murano, kjer so bile hiše večinoma kamnite. S tem se je začela pisati zgodba danes dobro znanega muranskega stekla. …
Več si lahko preberete v 189. št. revije Val navtika.
