Intervju: Tina Mrak in Veronika Macarol – V Tokio po medaljo
Čeprav redno spremljamo njune nastope in se veselimo uspehov (ali pa ju vzpodbujamo, ko jima gre slabše), pa je že kar nekaj časa minilo od našega zadnjega daljšega pogovora in bron z nedavnega svetovnega prvenstva v Grčiji je bil za to pravšnji povod. Tina Mrak in Veronika Macarol, naši olimpijki na ženskem dvosedu 470, sta iskreno in brez dlake na jeziku spregovorili o odločitvi za naslednji olimpijski nastop v Tokiu ter o vseh tistih sočnih podrobnostih, za katere običajno v športnih poročilih ni časa, a so še kako pomemben del njunega vsakdana.
Po prihodu iz Ria sta si vzeli nekaj časa za razmislek, potem pa sprejeli odločitev, da nadaljujeta. Kaj je pretehtalo?
Veronika: Pred Riom sem bila skoraj sigurna, da bova po olimpijskih igrah s Tino končali. Štiri leta pred Riom so bila zelo naporna. Ko je zelo težko, včasih tudi pomisliš, da bi najraje vse pustil. Vendar sva vztrajali. Rio pa je bil za naju nekakšna prelomnica. …
Tina: Ja, po prihodu iz Ria sva si res vzeli čas za razmislek, bilo je nekaj negativnega priokusa, saj je bila medalja dosegljiva in po diskvalifikaciji so se nama sanje podrle. Še toliko težje je bilo po zmagi v regati za medalje in ko sva prišli domov, res nisva vedeli, kako naprej. …
Beseda ali dve o vajini prvi medalji s svetovnega prvenstva?
Veronika: Že dolgo sva si želeli na svetovnem prvenstvu stopiti na stopničke. Večkrat sva bili že blizu medalje in končno nama je uspelo. Celoten teden sva bili med prvimi tremi posadkami in regata je bila res zelo naporna, tako da se potem medalje še toliko bolj veseliš.
Tina: Stati na stopničkah na svetovnem prvenstvu … mislim, da so se mi iskrile oči. Vsi trije smo bili neizmerno zadovoljni in upam, da bo takih trenutkov v prihodnje še veliko. Regata je bila predvsem psihično zelo naporna, vsak dan smo več ur čakali na veter, na koncu ga je bilo pa dovolj, da smo izpeljali vse plove.
Več si lahko preberete v 222. št. revije Val navtika.
