Intervju – Silvan Peršolja

Vino, preživljanje prostega časa na morju v kombinaciji z dobro hrano spadajo v ritual slehernega navtičnega zapriseženca. Že dolgo je tudi znano, da imamo na plovilih včasih težave z odvečno embalažo, kajti živimo na omejenem prostoru z omejenimi zalogami. Nova pridobitev Kleti Brda bo vsaj delno rešila težave, povezane z vini, saj bo odzdaj možno imeti vrhunska vina v posebnih pakiranjih, brez strahu pred izgubo kakovosti. Edini morebitna težava bo ta, da se boste morda ušteli pri zalogah. Gospod Silvan Peršolja nam je predstavil Klet Brda in proizvode kleti, zanimivo novost pa nam je razkril še pred uradnim pričetkom prodaje.

Kako nam lahko v nekaj besedah opišete delovanje Kleti Brda kot zadruge? Kdo so v bistvu lastniki, kako se sprejemajo strateške odločitve?
SP: Zadružna klet v Brdih je tisto, kar tudi v svetu predstavlja pojem vinogradniške zadruge. 400 vinogradniških družin obdeluje vinograde – nekateri vinogradi so veliki samo pol hektarja, največji med njimi pa imajo tudi 15 hektarjev. Vsaka od teh družin je solastnica kleti, in sicer po načelu »en človek, en glas«, ne glede na velikost kmetije oziroma količino pridelanega grozdja. To je klasično zadružništvo, v svetu se na ta način pridela približno tretjina vina. Take zadruge poznajo v Franciji, Italiji, na južnem Tirolskem.

Kako tak način »en član, en glas« deluje pri strateških odločitvah?
SP: To je precej težko, ker je skupina velika. Stalno poudarjamo osnovna izhodišča oz. vrednote, ki jih mora uspešna vinogradniška zadruga imeti, vsakemu poskušamo dopovedati, kako posameznik sodeluje v tej verigi – od vinograda do steklenice oz. končnega izdelka. Treba se je zavedati, da je vinogradniški posel izrazito dolgoročen. Danes posadiš trto, prvo vino pridelaš čez štiri, pet let, prvi denar prislužiš šele čez šest let.  …

Prvič sem vino v kartonski embalaži videl v tujini. Potem sem embalaže in pakiranja vina v večlitrske zabojčke opazil tudi pri nas, a vendar se prodaja v tetrapakih, če sem natančnejši, v litrskih pakiranjih ni razširila na slovensko tržišče. V čem je prednost oziroma slabost tovrstnega pakiranja, t. i. bag in box?
SP: Ko govorimo o razredu vin za vsak dan, je to neka rešitev, ki vino zelo približa kupcu. Namesto steklenic v hladilniku ima uporabnik večlitrski bag in box, ki ga lahko mirno toči daljše časovno obdobje, brez strahu, da bo vino oksidiralo. Ta vrečka s praznjenjem namreč ne prihaja v stik z zrakom. To pakiranje je lahko odprto tedne. Seveda pa je potrebno vino, tudi če ni še odprto, spiti v nekaj mesecih, ne sme se ga shranjevati leta. Ta način je k nam prišel z zahoda. Do sedaj smo na tovrstni način polnili vina standardne kakovosti. Zaradi velikega pozitivnega odziva pa tudi zaradi ekološkega vidika smo začeli razmišljati tudi o tovrstnem polnjenju vrhunskih vin oz. vin za posebne priložnosti. Na ta način bomo za začetek v prvih majskih dneh polnili dve vrsti vrhunskih vin, eno rdeče in eno belo. Smisel ni v pocenitvi, temveč v ekološki sprejemljivosti in praktičnosti za kupca. Ne želimo, da bi vino s tem polnjenjem kupovali gostinci in ljudje za domačo uporabo. Želimo, da ga kupujejo tisti, ki gredo na pot – z barko, avtodomom, avtom. In želijo, da jih spremlja zares vrhunsko vino, embalaža pa jih ob tem ne bremeni. Tudi mlad par v sedmem nadstropju si ne želi tovoriti večjega števila polnih steklenic navzgor, po uporabi pa navzdol do zabojnika. Če še enkrat povzamem: prednost je v ekonomičnosti embalaže, praktičnosti in tem, da vino nekaj tednov lahko piješ tako, kot je v kleti, v sodih. To vino je možno kupiti v naših in specializiranih trgovinah. To je vino za praktične ljudi, brez glamurja. Najverjetneje ga tudi ne bo mogoče kupiti v supermarketih. …

Navtika je nedvomno povezana z vini, saj spada tako kot uživanje dobre kapljice v del razvajanja in preživljanja prostega časa. Morsko okolje in dobra hrana pa še dodatno spodbujata željo in potrošnjo te žlahtne kapljice. Kaj bi svetovali našim bralcem navtikom – kaj izbrati za v ladijsko vinsko klet?
SP: Navtika pomeni morje, dopust, zato bi absolutno priporočal lahka vina, ki sodijo k lahki mediteranski hrani. Še vedno so to vina s karakterjem, ki gre hkrati z lepoto življenja. Priporočil bi vso blagovno znamko Quercus, Penečo Rebulo, peneči Rose, klasično penino.

Kam je usmerjena Klet Brda v prihodnje in kakšni so cilji zadruge?
SP: Naša vizija je ostati največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vrhunskih vin. Ta odražajo vse značilnosti teritorija.

Si želite priti tudi na letalsko družbo, križarko?
SP: To se že odvija preko posrednikov. Quercus je na primer že na križarki, ki pluje po Maldivih. …

Več si lahko preberete v 209. št. revije Val navtika.