Intervju – prof. dr. Lovrenc Lipej
Prof. dr. Lovrenc Lipej je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo od leta 1989. Delovno pot je začel kot zooplanktolog, nato se je posvetil proučevanju favne, flore in habitatnih tipov v slovenskem morju. Njegova ožja specialnost so raziskave ribje združbe, v okviru katere ga zanimajo predvsem morski psi, veliko pozornosti namenja tudi procesoma bioinvazije in tropikalizacije. V zadnjem času se posveča raziskavam sredozemske kamene korale v Sloveniji in na otoku Mljetu. Je avtor približno 100 znanstvenih prispevkov in 6 znanstvenih monografij.
Kot pravi je pred dvajsetimi leti, ko je s sodelavci pričel s projektom biodiverzitete, začel ugotavljati, da je naše morje zelo pestro, da ima veliko množico življenjskih okolij, da ima določene vrste, ki so redke in so tu še prisotne, in da je ta naša majhna lužica nekaj izjemnega. Veseli ga, da s kolegi še danes odkrivajo nove stvari in da je najsevernejši del Jadrana poln dogajanja. Lanskega 18. aprila so na primer tu opazili osem in pol metrov dolgega morskega psa orjaka, drugo največjo vrsto morskih psov na svetu.
Ekipa, ki na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo proučuje biodiverziteto in katere neformalni vodja je prof. dr. Lovrenc Lipej, se je hudomušno razglasila za Arkonavte. Ker plujejo in odkrivajo pestrost slovenskega morja, ki so mu v šali dodelili prispodobo Noetove barke (Arke). Naj spomnimo: Arka z očakom Noetom je imela na svojem krovu veliko vrst, a nobene v izobilju. In za tako označujejo Arkonavti tudi slovensko morje.
V gradivu Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti, ki ga je izdal Zavod RS za varstvo narave, lahko preberemo: »Sredozemsko morje je ena od svetovnih vročih točk biotske raznovrstnosti, saj kljub temu, da zavzema le 0,7 % svetovnih oceanov, gosti kar desetino vseh znanih vrst morskih organizmov. Za ohranjanje tega nenadomestljivega bogastva je odgovorna tudi Slovenija, ki v svoji sicer skromni tisočinki sredozemskega morskega obrežja, premore veliko pestrost vrst in življenjskih okolij.«
Koliko vrst organizmov je v našem morju in kaj je razlog za tako biodiverziteto, kot je strokovno poimenovana pestrost rastlinskih in živalskih vrst na določenem habitatu?
LL: V slovenskem morju smo doslej uspeli zabeležiti (to pomeni, da je bila neka vrsta enkrat ali večkrat opažena in potrjena, ni pa nujno, da je tu tudi vedno prisotna) okoli 2.000 različnih živalskih vrst, od tega 222 vrst rib.
Na to pestrost vplivajo različni dejavniki: sama lega severnega Jadrana, pomembne so geološke značilnosti; gre za plitvo morje; v primeru našega morja govorimo o tako imenovanem refugiju – zavetišču za nekatere vrste, ki so se uspele ohraniti v tem delu. Mi kot ustanova, ki se s tem ukvarja, zagovarjamo in uporabljamo moderne, nedestruktivne tehnike vzorčenja, pri katerih živali ne ubijamo. …
Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.
