Intervju – Mirko Bogić

Intervju – Mirko Bogić

Val 193
AVTOR Julijan Višnjevec
FOTO Julijan Višnjevec

Če bi lahko kdo predstavljal jadranje v svoji neokrnjeni in izvirni podobi, bi to zagotovo bil Mirko Bogić. S svojim znanjem in dobrohotnostjo je naučil jadrati številne Slovence, predvsem tiste iz notranjosti, ki so prihajali na njegove tečaje jadranja v Piran. Napisal je številne knjige in priročnike jadranja ter pomorskih veščin in s tem številnim približal neizmerno ljubezen do morja. Njegova jadralna doba je dvakrat daljša od moje starosti, pogled na poletno sapico v Piranskem zalivu pa mu še vedno nariše vesel izraz na obrazu, ki je prevet z gubami, ki so jih vklesali veter, sol in sonce.

Slovenska jadralska legenda šteje častitljivih 98 let. Klenemu jadralcu v zadnjih mesecih precej nagajajo leta, zato je bila lokacija srečanja v piranski mestni kavarni organizirana s strani soproge Savine Gorišek. Mirko je do tja tako kot skoraj vsak poletni dan prišel po skrbno načrtovani poti z odmerjenimi koraki in vnaprej znanimi postanki za počitek.

Pogovor je stekel, kot bi se srečala stara znanca, in Mirko je pripovedoval, kakor bi se mu vse dogajalo pred dvema tednoma. Občasno ga je pripoved tako prevzela in utrudila, da je nehal govoriti in mi rekel: »ma, ne morem vsega povedati, preveč je bilo tega.« Povsem razumljivo, kajti 90 let zanimivih dogodkov, povezanih z jadranjem, je res nemogoče pojasniti v dveh urah.

Kar 90 let že jadrate, bili ste na številnih regatah, Jadransko morje poznate kakor svoj žep. Kako se je začela vaša jadralna pot? Kdo vas je naučil jadrati?

Samostojno jadram že od svojega osmega leta. Kot otrok sem v glavnem jadral z navadno »šešolo« v akvatoriju Šibenika, kjer sem rojen. Jadrati me je naučil moj oče in pozneje brat, ki je bil dober jadralec. Včasih ni bilo toliko jadrnic, kot jih je danes. Moj oče je bil lastnik ene od treh bark, ki so bile privezane v Šibeniku. V nas – otrocih – je videl veliko željo po jadranju in prodal svojo barko ter nam kupil »batelino«, majhno, 4,5 metra dolgo jadrnico. Jadralnih veščin smo se morali nato naučiti sami, kajti šol in znanja v tistih časih res ni bilo veliko. …

Kaj vas je gnalo, da ste ustanovili Jadralni klub Ljubljana? Kdaj je bil ustanovljen?

Poklical me je neki notranji glas in mi velel, da moram moje jadralsko znanje podati čim več ljudem. Tako smo leta 1949 z nekaterimi somišljeniki ustanovili JKL (Jadralni klub Ljubljana) in poskušali Slovencem približati ta lep šport in razvedrilo. …

Več si lahko preberete v Val navtiki št. 193.