Intervju – Milanka Lange Lipovec

»Ko se je obrnil veter, sva se obrnila tudi midva.«

Petindvajset let je od tedaj, ko je Milanka Lange Lipovec zapustila Slovenijo in svoj družinski krog ter se kot prva Slovenka podala na plovbo okoli sveta. Brez kakršnihkoli izkušenj je na morju slepo zaupala partnerju Rogeru de La Grandieru, ki ga v svojih treh knjigah imenuje kapitan. Poleg jadralskih in mornarskih veščin sta jo Roger in morje naučila veliko več, kot si je sploh upala sanjati v svojem varnem in ustaljenem načinu življenja doma v Sloveniji.

Po trinajstih letih jadranja ste napisali tri knjige o jadranju z naslovom Morje in ljubezen, ampak moje mnenje je, da bi morale imeti prej naslov Ljubezen in morje, ker je čutiti, da je bila ljubezen tista, ki vas je povlekla na morje.

MLL: Da, to je res. Glede na to, da nisem bila več mlada, ko sem se zaljubila, zame resnično velja prispodoba, da ko se star panj vname, ga je res težko pogasiti. (smeh) Bila je to zaljubljenost, kakršne dotlej še nisem doživela. To ni bilo samo slepo sledenje, temveč prava odvisnost. Ta delček življenja mi je očitno še manjkal. Vsi, ki so me poznali, so rekli, da to nisem več jaz. Res me je speljala ljubezen, vendar sem sprejela tudi izziv morja. Morje sem vzljubila, ker lahko nudi mnogo več, kot ti lahko nudi človek. Zato je naslov že pravi: Morje in ljubezen.

Ali je v načrtu morda še četrta knjiga?

Nič ne rečem. V načrtu je bilo celo pet knjig, a vendar je vsaka od njih zaključena celota, ki se lahko povsem samostojno bere….

Več si lahko preberete v 227 št. revije Val navtika