Intervju: Marko Škrbin – Svež veter v jadrih slovenske ladjedelnice

V začetku letošnjega leta je vodenje Elanove navtične divizije prevzel Marko Škrbin. Najmlajši direktor do sedaj je stopil v velike čevlje, potem ko so jeseni 2016 novi lastniki begunjskega podjetja navtično divizijo vnovič zaupali izkušenemu strokovnjaku iz tujine in ga v sled nedoseganja rezultatov tudi odpoklicali. Za novega direktorja so bili predloženi visoki, a sicer realni cilji in preusmeritev iz regionalnega akterja, povezanega s čarterjem, v globalnega igralca za zahtevne kupce butičnih jadrnic.

Skoraj leto dni že mineva od vašega imenovanja  na mesto direktorja navtične divizije. Kako ocenjujete stanje ob vašem prihodu in kakšno je stanje danes?

MŠ: Neka faza v obdobju mojega vodenja definitivno sovpada z razmerami na trgu, trenutno je konjunktura taka, da se plovila spet prodajajo. Velika večina pa pade na spremembe, ki smo jih naredili kot del celostne strategije, ki je bila tudi znotraj družbe zelo pomemben faktor, predvsem kar se tiče obvladanja stroškov, nove podobe, produktivnosti, re-designa modelov. Ti so bazirali na novo sprejeti strategiji, prvi korak je bila linija Elan. Lahko rečem, da bo s poslovnega vidika to zagotovo najuspešnejše leto v zadnjih desetih letih.

Delo v Ela­nu ste na­stopili leta 2014, na­ delovnem mestu v na­ba­vi. Relativno hitro ste na­predovali do direktorja ­. Ka­j vam je prineslo podrobno pozn­ava­nje družbe in delovnega­ procesa­ v primerja­vi z va­šimi predhodniki, ki pred nastopom funkcije niso bili del podjetja­? Za­gotovo je to neka­ prednost?

MŠ: Zagotovo. Začel sem res leta 2014, v poprodajnem, ne v nabavnem oddelku, precej hitro pa sem presedlal v nabavo. Zagotovo drži, da je poznavanje celega ustroja podjetja velika prednost. Kot ste izpostavili – prejšnja direktorja sta bila tujca in tudi zato nista uspela tako povezati ekipe v celoto in prejemati pravih informacij, spraševati pravih vprašanj; ta pregled nad celim podjetjem je bil zagotovo manko. Tudi sam sem jadralec, učil sem se na malo starejših barkah, tako da mi je blizu tudi tehnični vidik, ker sem veliko stvari na barki opravljal v samostojni režiji. Ko sem začel v Elanu, sem šel skozi vse faze proizvodnje. Povsod sem bil vpet, če ne drugega, vsaj v tisti preliminarni del, da sem videl vsako »postajo« izgradnje plovila v samem procesu. Spoznal sem ljudi, s tem te imajo veliko bolj za svojega. Tudi zdaj grem vsaj enkrat na teden pogledat v proizvodnjo, se pogovorit z zaposlenimi o tem, kako nam gre, kaj ni v redu, kako bi se dalo stvari še izboljšati. Vem, da moji predhodniki tega niso počeli, kar so jim zaposleni kar malo zamerili. Sam imam tak pristop in mislim, da je pravilen.

Več o spremembah in načrtih, ki nam jih je zaupal direktor navtične divizije Elan si lahko preberete v št. 235 revije Val navtika.