Intervju Lara Poljšak
V Portorožu smo se srečali z Laro Poljšak, članico posadke ameriške jadrnice Quantum Racing, ki je letos med 17. in 21. julijem v Cascaisu na svetovnem prvenstvu razreda TP 52 Super Series osvojila naslov svetovnih prvakov. Komaj devetnajstletna študentka Turistice jadra že od malih nog, z jadranjem, jadrnicami in morjem pa je tako ali tako povezana celotna družina.
V Portorožu smo se srečali z Laro Poljšak, članico posadke ameriške jadrnice Quantum Racing, ki je letos med 17. in 21. julijem v Cascaisu na svetovnem prvenstvu razreda TP 52 Super Series osvojila naslov svetovnih prvakov. Komaj devetnajstletna študentka Turistice jadra že od malih nog, z jadranjem, jadrnicami in morjem pa je tako ali tako povezana celotna družina.
Kilogrami so torej odprli pot v regatno jadranje na večjih jadrnicah, kjer prej nisi imela nekih konkretnih izkušenj?
LP: Pravzaprav je na takih regatnih jadrnicah to res bila moja prva izkušnja. Eno sezono sem sicer jadrala na jadrnici v razredu ORC in se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Trstu, občasno sem odšla tudi na regato s posadko jadrnice Adriatic Europa, drugih izkušenj s tovrstnimi jadrnicami pa nisem imela.
Kakšno vlogo si torej imela pri ameriški ekipi Quantum Racing v razredu TP 52?
LP: Na jadrnico sem bila povabljena zaradi teže, zato sem večino časa sledila navodilom o izredno skrbnem razporedu teže posadke na krovu. Težko prevedem vlogo »floaterja«; pomembne so res podrobnosti, posadka se ves čas pomika, naprej ali nazaj, zaradi moje majhne teže pa sem opravljala tudi številne naloge pod palubo, kot je priprava genakerja ali drugih jader. Poskusila sem biti čim bolj neopazna, pa vendarle povsod in priskočila na pomoč tam, kjer so me potrebovali, najpogosteje pa sem skupaj z ostalimi člani skrbela za ravnanje jadrnice.
Katera regata pa je pomenila tvoj jadralski krst v razredu TP 52?
LP: Moja prva preizkušnja je bila junija na Hrvaškem, v Zadru.
Kaj ti je ostalo v spominu od prvega nastopa?
LP: Najbolj se mi je vtisnila v spomin naša posadka, kajti jadrala sem z enimi izmed najboljših jadralcev na svetu. Pričakovala sem, da bodo strogi in nedostopni ter da se bom težko vključila v posadko. Vendar so mi bili presenetljivo vsi pripravljeni pomagati in mi dodatno razložiti, če česa nisem razumela. Od Terrya Hutchinsona, enega najboljših taktikov na svetu, sem se denimo veliko naučila le z opazovanjem in poslušanjem, kako je snoval vsakokratno taktiko. Take izkušnje so neprecenljive…
Več si lahko preberete v št. 234 revije Val navtika
