Intervju – Jim Abernethy

Sedeminpetdesetletni Floridčan je eden tistih redkih ljudi, ki jih srečujem na svojih potovanjih in si zaslužijo mojo posebno pozornost. Med podvodnimi fotografi je znan predvsem kot pobudnik potapljanja z velikimi morskimi psi brez kletke, njegovi izleti na Bahame pa so odlična priložnost za fotografiranje teh živali. Toda Jim je veliko več kot potapljaški podjetnik in podvodni fotograf. Po svoji naravi je velik naravovarstvenik in predvsem strasten zaščitnik morskih psov.
Jim je tisti človek, ki se je spoprijateljil s 4,5 metra dolgo morsko tigrico, ki jo je poimenoval Emma, jo praktično udomačil, s tem pa je Emmo naredil za najbolj slavnega morskega psa na svetu.
Jim je tudi eden tistih redkih direktorjev potapljaških centrov, katerih delovni prostor ni lepa in udobna pisarna v Palm Beachu na Floridi. Jim namreč le okoli 40 dni na leto preživi na kopnem, ostali čas pa preživi na morju, na svoji barki Shear water ali pa tudi kje drugje, kjer se potaplja s svojimi največjimi prijatelji – morskimi psi.
Na svojem potovanju na Bahame sem z Jimom opravil daljši intervju.

BF: Torej, moji prvi vprašanji: kdaj in zakaj si se začel potapljati?

JA:  S potapljanjem na dah sem pričel na Floridi pri štirih, s potapljaško opremo pa pri devetih letih. Takrat je bilo tam ogromno morskega življenja, še posebej želv, ki so me najbolj zanimale. Moj glavni motiv za potapljanje je bilo prav morsko življenje.

BF: Kdaj in kako si se zaljubil v morske pse? Povej mi kaj o Emmi.

JA:  Nekoč sem gledal prvi film na svetu o morskih psih, Modra voda, bela smrt.

BF: Iz Avstralije?

JA:  Da, iz Avstralije, Afrike … Mene je najbolj očaralo to, kako gredo lahko ljudje ven iz kletk in prosto plavajo s temi bitji, za katere smo v tistih časih »vedeli«, da jedo ljudi. Takrat je vsak verjel, da te bo morski pes požrl, če te bo le našel v morju. To je bil prvi film na svetu, ki je kazal na stotine morskih psov, ljudje pa so prišli ven iz kletk, popolnoma varni … To me je neznansko navdušilo.

BF: Kdaj je bilo to?

JA:  Mislim, da okoli sedemdesetega leta. Bil sem še otrok. Kmalu za tem pa so predvajali film Čeljusti, ki me je na smrt prestrašil.

BF: Kaj res?

JA:  O, pa kako! Res sem bil prestrašen. Potem sem začel oprezati za morskimi psi, da bi spoznal, kaj v resnici hočejo, in ker sem, tako kot večina ljudi, verjel, da me bodo požrli, je bilo moje prvo srečanje z morskim psom »smrtno« srečanje – v moji glavi, seveda!

BF: Res?

JA:  Da, res. Bil sem v vodi s svojimi starši in zagledal sem svojega prvega morskega psa.

BF: Katere vrste?

JA: Bil je bradati morski pes (ang. nurse shark), spal je pod skalnatim robom. Toda jaz sem se bal, da se bo prebudil in se pognal za mano, zato sem hitro pobegnil in skočil na barko. Moji starši so bili še v vodi, zato sem se drl, naj hitro skočijo na barko, sicer jih bo morski pes požrl. Oče se mi je smejal in mi razložil, da je to popolnoma nenevarna vrsta morskega psa. Od takrat naprej sem si za življenjski cilj zadal, da bom skušal odkriti pravo naravo morskih psov, tako različno od tistega, kar misli večina ljudi.

Drugo vprašanje je bilo o Emmi, ali ne?

FB: Da, o Emmi.

JA:  Emma je tipičen primer »super modela«. Kaj s tem mislim? Vsi morski psi so na začetku »divji psi«, kar pomeni, da se nas bojijo in da bežijo od nas. Brez hranjenja z mrtvimi ribami se jim sploh ni mogoče približati. Toda če to dovolj dolgo ponavljamo, sčasoma spoznajo, da nismo nevarni, zato se nam začnejo previdno približevati. Takim psom pravimo »igralci«. Zdaj je zelo veliko »igralcev«. »Super model« pa je pes, ki je bil dolgo časa »igralec« ali pa se mu je nekaj dramatičnega zgodilo v življenju, npr. odstranitev trnka. In takrat se morski pes naveže nate in postane izredno prijateljski.

BF: Ali je nevarno morskemu psu odstraniti trnek?

JA: Seveda! Odstraniti trnek je nevarno za vsako žival, tudi za človeka! Toda našel sem način, da morskim psom uspešno odstranjujem trnke. Prav vsem vrstam morskih psov odstranjujem trnke in nikoli nisem bil zaradi tega poškodovan! Emma, konkretno, je imela kar tri trnke, vse sem do zdaj odstranil.

BF:      Ampak ne vseh treh istočasno?

JA:  Ne, ne, v treh različnih obdobjih. Prva dva trnka sta bila zapičena v spodnji čeljusti, tretji pa znotraj ust. Vse tri sem odstranil brez vsake zaščite.

BF: Kako – znotraj ust?

JA:  To je dolga zgodba. Ali bi jo rad slišal?

BF: Seveda. …

Več si lahko preberete v 210. št. revije Val navtika.